
V skoraj 70-letni zgodovini Formule 1 je na dirkah večkrat prišlo do nesreč, pogosto je bilo udeleženih več voznikov, včasih pa so bili poškodovani celo gledalci. Nekatere nesreče v Formuli 1 se niso končale s smrtjo, toda kljub temu so dogodki pretresli tako voznike kot gledalce. Po drugi strani pa so nesreče spodbudila razvoj varnostnih ukrepov in predpisov, katerih namen je preprečiti poškodbe in obvarovati življenja. Predstavljamo vam, katere so bile do sedaj najhujše nesreče v Formuli 1.
Monza 1961
Velika nagrada Italije v Monzi leta 1961 je bila prizorišče ene najbolj tragičnih nesreč v zgodovini Formule 1. Wolfgang von Trips, ki je veljal za izjemnega in pogumnega voznika z velikim talentom, je izgubil nadzor nad svojim bolidom in se zaletel v tribune za gledalce. Za posledicam trka je umrlo 15 ljudi, med njimi tudi voznik, ki bi lahko postal svetovni prvak. Dirka se je nadaljevala, ne glede na poškodovane, katere so naknadno zdravstveno oskrbeli.
Zandvoort 2017
Zaradi nesreče leta 2017 na FIA svetovnem prvenstvu s klasičnimi bolidi Formule 1 na Nizozemskem je umrl francoski voznik David Ferrer. Ferrer je med dirko trčil s svojim bolidom, zdravniki so takoj začeli z oživljanjem in ga v helikopterju odpeljali v bolnišnico, kjer je kasneje umrl. Dirka se po nesreči ni nadaljevala, Ferrerjev bolid pa je bil popolnima uničen.
Imola 1994
Črni vikend v Imoli, kjer je leta 1994 potekala Velika nagrada San Marina, je prinesel več katastrofalnih nesreč. Prva žrtev je bil Roland Ratzenberger, ki je že na kvalifikacijah izgubil nadzor nad poškodovanim dirkalnikom in se z visoko hitrostjo zalete v zid. Na dirki se je končalo življenje priljubljenega in talentiranega voznika Ayrtona Senne. Okoli njegove nesreče še danes krožijo špekulacije, saj ni znano, zakaj je z bolidom zapeljal s proge in trčil v betonski zid. V San Marinu se je poškodoval tudi Rubens Barrichello, nastradali pa so tudi nekateri gledalci in mehaniki.
Zolder 1982
Eden izmed najbolj priljubljenih voznikov Formule 1, kanadski dirkač Gilles Villeneuve, je umrl 8. maja 1982 med kvalifikacijami za Veliko nagrado Belgije. Do tragične nesreče je prišlo zaradi trka z zadnjim koncem bolida Jochena Massa, ki se mu je umikal, da bi ga Gilles lahko prehitel. Njegov bolid je s hitrostjo 220 km/h poletel v zrak, Villeneuva pa je s sedežem vred in brez čelade vrglo v ograjo ter mu zlomilo vrat. S helikopterjem so ga odpeljali v bolnišnico, vendar mu ni bilo pomoči.
Monza 1978
Dirka za Veliko nagrado Italije v Monzi je leta 1978 vzela še eno življenje. Tokrat je bil žrtev švedski voznik Ronnie Peterson. Na dirki je prišlo do množičnega trka, v katerem je Riccardo Patrese zadel Jamesa Hunta, Hunt pa je trčil v Ronnija. Črni Lotus je zletel v zaščitno ograjo in zagorel, Hunt, Regazzoni in Depailler pa so takoj priskočili na pomoč in ga izvlekli živega. Bil je pri zavesti, imel močno poškodovane noge, vendar ni izgledalo, da je v življenjski nevarnosti. Naslednje jutro je umrl v bolnišnici zaradi maščobne embolije.
Kyalami 1977
Na Veliki nagradi Južne Afrike sta umrli dve osebi – gasilec Frederick Jansen van Vuuren in voznik Tom Pryce. Do nesreče je prišlo, ko se je Renzo Zorzi zaradi okvare ustavil na stezi, gasilca pa sta brez dovoljenja odhitela do njega, da bi mu pomagala iz bolida. Hans Joachim ju je pravočasno opazil in se uspel izogniti, Pryce, ki je vozil za njim, pa je zadel enega izmed njiju. Gasilni aparat je zadel Pryca neposredno v glavo in ga takoj pokončal, njegov bolid pa je še naprej peljal in se ustavil šele ob trku.
Monte Carlo 1955
V prvih letih Formule 1 varnost na dirkah ni bila prioriteta. Na Veliki nagradi Monaka je Albertu Ascariju zdrsnilo na luži olja iz Mossovega Mercedesa, zaradi česar je na šikani ob izhodu iz tunela poletel in pristal v morju. Njegova modra čelada se je kmalu prikazala v morju polnem mehurčkov, Ascari pa jo je odnesel le z zlomljenim nosom in nekaj praskami. Umrl je nekaj dni pozneje med testno vožnjo v Monzi, v civilnih oblačilih, brez čelade in majice.
Nürburgring 1976
Dirke za Veliko nagrado Nemčije leta 1976 skoraj ne bi bilo, saj so vozniki protestirali zaradi nevarnih razmer, ki jih je povzročalo vreme. Bojkot ni uspel zaradi premajhnega števila glasov. Niki Lauda je bil med glavnimi zagovorniki bojkota dirke. Huda nesreča se je zgodila že v 2. krogu dirke na Nurburgringu, ko se je Lauda s polno hitrostjo zaletel v nasip ob strani proge in zagorel. Arturo Merzario in Guy Edwards sta takoj priskočila na pomoč, vendar Avstrijec je utrpel hude opekline. Prestal je številne operacije in vse presenetil, ko se je na stezo vrnil že čez dober mesec. Zaradi poškodb je moral nositi posebno modificirano čelado, v svetu Formule 1 pa je ostal vse do smrti.
Spa Francorchamps 1998
Še ena nepozabna dirka se je odvila leta 1998 v Belgiji, v močnem dežju. Najprej je bila dirka prekinjena zaradi nesreče, v kateri je bilo udeleženih večina dirkalnikov. Odstranjevanje razbitin s proge je trajalo več kot uro, dirko pa je ponovno začelo le 18 od 22 voznikov. Zaradi slabe vidljivosti je vodilni Michael Schumacher trčil v Davida Coultharda. Coulthard je nekaj let pozneje priznal, da je bilo trčenje, ki je verjetno stalo Schumacherja naslova tisto leto, njegova krivda. Le osem dirkačev je končalo dirko.
Silverstone 1973
Velika nagrada Velike Britanije leta 1973 je že v prvem krogu poskrbela za trčenje devetih bolidov. Množična nesrečna se je zgodila, ko je Jody Scheckter, ki je v svojem McLarnu zasedel četrto mesto, na koncu prvega kroga zavil čez stezo v ovinku Woodcote, ostali vozniki pa so trčili med seboj. Voznik Andrea de Adamich je utrpel poškodbe, zaradi katerih se je končala njegova kariera v Formuli 1. Dirko so ustavili na koncu drugega kroga, ponovno pa jo je začelo le 18 bolidov od skupno 29.
Monte Carlo 1980
Dirka v Monte Carlu leta 1980 ostala v spominu po spektakularni nesreči na začetku dirke, ko je Derek Daly trčil v Bruna Giacomellija. Ob tem je Dalyjev bolid poletel nad Giacomellijem in pristajal med bolidoma Jean-Pierre Jarierja in Alaina Prosta. Na srečo ni bil nihče izmed udeleženih voznikov resno poškodovan. Daly se je tako spominjal dogodka: »Tvoje življenje se upočasni. Vse se začne odvijati v počasnem posnetku. Spomnim se celo, da sem se osredotočil na kamenčke na tleh, ko sem mislil, da bom pristal na glavo.«
Circuit Gilles Villeneuve 2007
Letošnji povratnik Robert Kubica je bil udeležen v siloviti nesreči na Veliki nagradi Kanade leta 2007. Poljak je v zaščitni zid trčil s hitrostjo 230 km/h, ob trku pa prejel silo 75G. Njegov bolid je bil uničen, toda Kubica je imel srečo in jo odnesel brez večjih poškodb. Stranski del sodobnega bolida je namreč zasnovan tako, da zmanjša učinke trka.