Roland Ratzenberger: Klativitez

V poplavi zmagovitih voznikov, šampionov in zbiralcev naslovov bi verjetno ime Roland Ratzenberger že zdavnaj utonilo v pozabo. Toda zaradi zgodbe, ki ga je stala življenja, bo zavedno ostal v spominu. Ratzi, kakor so ga klicali prijatelji, je z dirkami začel zelo pozno, tudi za takratne razmere. Svojo prvo dirko je odpeljal pri 23. letih v Formuli Ford, nato pa je tekmoval tudi v drugih serijah Formul in prototipov ter turnih avtomobilov. Vendar njegove strasti do dirk to ni potešilo, hotel je več, hotel je dirkati v Formuli 1. Ker je za to potrebno ogromno denarja, ki ga Roland ni imel, se je leta 1990 odločil, da bo iz rodnega Salzburga odšel na Japonsko. Podobno kot srednjeveški klativitez je odšel iskati pustolovščine in zaslužiti nekaj prepotrebnega denarja.

Na Japonskem je vozil prototipe, turne avtomobile in lokalno Formulo 3000 ter bil pri tem precej uspešen. Leta 1994 pa se mu je ponudila življenjska priložnost – v novonastali ekipi Simtek so imeli sedež na razpolago, ki ga nihče ni hotel. Rolandu so se s tem uresničile sanje; čeprav je moral za sedež plačati, je končno vstopil v Formulo 1. Z ekipo Simtek je tako podpisal pogodbo, vendar si je lahko privoščil le pet dirk. Tisti, ki so ga poznali, so ga opisali kot odločnega, prijaznega in zmeraj nasmejanega fanta, s katerim se je z lahkoto navezalo stik. Z mnogimi vozniki drugih ekip Formule 1 se je poznal že od prej, saj so se srečevali na raznih dirkah.

Roland Ratzenberger je prvo priložnost v Formuli 1 dobil leta 1994, ko je bil star 33 let, na VN Brazilije, kjer pa se ni kvalificiral. Naslednja je bila na vrsti proga v Aidi, kjer se je odvijala VN Pacifika. Le-to je poznal že od prej, kar je zagotovo prispevalo k temu, da je dirko končal kot enajsti. Nato je prišla VN San Marina na progi v Imoli. To je bil njegov tretji nastop v Formuli 1 in zelo si je želel kvalificirati na dirko. Prav ta neizmerna želja ga je spravila v položaj, da je napravil napako, ki je bila zanj usodna.

Bila je sobota, 30. april 1994, dan za kvalifikacije. Roland je zletel s proge in namesto da bi zavil v bokse na kontrolo, če je kaj narobe, je preprosto nadaljeval z drugim hitrim krogom. Bolid je od daleč izgledal cel, toda v resnici je imel nekaj razpok in poškodb na prednjem profilu. Roland je na vsak način hotel v nedeljo dirkati. V ovinku Villeneuve se je njegov prednji profil odlomil, zdrsnil pod dno Simteka in Ratzenberger je čelno treščil v zid, brez da bi lahko karkoli storil, da bi trk preprečil. Njegova hitrost ob trku je bila 314,9 km/h, pri tem je utrpel hude poškodbe lobanje in bil v trenutku mrtev.

Njegova smrt je pretresla vse: občinstvo na dirki in pred televizijskimi zasloni, voznike, ki so ga poznali (npr. JJ Lehto) in tudi tiste, ki ga niso imeli čas spoznati. Ayrton Senna je želel njemu v čast naslednji dan razgrniti avstrijsko zastavo, ki jo je že pred dirko dal v žep svoje zaščitne obleke. Toda usode je imela drugačne načrte. Senna ni imel priložnosti počastiti vozniškega kolega, saj se je tudi njegovo življenje predčasno končalo. V enem vikendu smo tako doživeli dve smrti – Roland Ratzenberger je bil prvi, ki je na progi umrl po Riccardu Palettiju leta 1982. Umrl je, ko je živel svoje sanje, dal je vse od sebe, samo da bi bil na dirki. To je bila ena dirka, ki je ni mogel ne začeti ne končati, toda za vedno se bo zapisal v spomin kot junak, ki ga je proga Formule 1 popeljala v večnost.

Simon Jazbec

Formula 1: In odšli ste……

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja