Najbolj tragične smrti v Formuli 1

Formula 1 se je uradno začela leta 1950, s prvo dirko za svetovno prvenstvo na dirkališču Silverstone. Od takrat pa do danes je 48 voznikov umrlo med vožnjo bolida formule 1. Večina teh smrti se je zgodila v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja, število smrtnih žrtev pa se je z vsakim desetletjem zmanjševalo, zahvaljujoč izboljšanim varnostnim ukrepom in tehnološkemu razvoju.

Kljub temu, da je danes varnost na bistveno višji ravni, pa še vedno obstaja rizik za poškodbe in celo smrt voznikov. Bolidi Formule 1 namreč dosegajo hitrosti do 370 km/h, kar pomeni, da so lahko že najmanjše napake usodne. Pogledali smo, katere so bile najbolj tragične smrti skozi zgodovino Formule 1.

  1. Cameron Earl (1952)

Cameron-Earl

Prva smrtna žrtev v bolidu formule 1 je bil Cameron Earl. Earl je delal kot svetovalec v English Racing Automobiles in leta 1952 je za ekipo opravil testno vožnjo na Warwickshiru. Njegov bolid R14B se je prevrnil, zlomil si je lobanjo in kasneje v bolnišnici tudi umrl.

  1. Chet Miller (1953)

Chet-Miller

Naslednja smrtna žrtev Formule 1 je bil ameriški voznik dirkalnih avtomobilov Chet Miller. Ponesrečil se je 11 mesecev za Earlom, ko je med treningom za dirko 500 milj Indianapolisa trčil. Ženi je predhodno obljubil, da je to njegova zadnja sezona … in res je bila.

  1. Roland Ratzenberger (1994)

Roland Ratzenberger je bil prva žrtev črnega vikenda v Imoli. Njemu v čast je Aytron Senna nameraval razgrniti avstrijsko zastavo ob zmagi, a je tudi sam postal žrtev proge v San Marinu. Roland je na kvalifikacijah poškodoval sprednje krilce na bolidu, vendar se je odločil, da nadaljuje z vožnjo. Zaradi visoke hitrosti se je krilce odlomilo in prišlo pod bolid, Ratzenberger pa je tako izgubil nadzor nad dirkalnikom. Priletel je v zid s hitrostjo 315 km/h in si zlomil lobanjo. Njegovo smrt je že naslednji dan zasenčila tragična nesreča brazilskega šampiona.

  1. Bill Vukovich (1955)

Isto leto kot Alborghetti je umrl še en voznik Formule 1, Američan srbskih korenih, Bill Vukovich. V svojem času je veljal za enega največjih voznikov motošporta, saj je v letih 1953 in 1954 zmagal na znameniti dirki za 500 milj Indianapolisa. V zgodovino se je zapisal tudi kot rekorder v vodenju največ krogov na dirkah – vodil je osupljivih 71,7 % krogov. Umrl je med verižnim trkom treh voznikov v Indianapolisu. Njegov bolid je poletel in s sprednjim delom trčil ob tla ter zagorel.

  1. Luigi Musso (1958)

Musso je bil v dirkaškem svetu znan kot nekdo, ki rad tvega, kar ga je na koncu tudi stalo življenja. Bil je zelo tekmovalen in se večkrat sprl tudi s svojimi moštvenimi kolegi. Njegov največji rival je bil Mike Hawthorn. Musso je ob trku na Veliki nagradi Francije vozil za ekipo Ferrari kot eden izmed treh voznikov. Zaradi finančne stiske je bil pripravljen narediti vse, da doseže čim boljši rezultat. Na vsak način je skušal prehiteti Hawthorna, ob tem zapeljal v jarek in se prevrnil. Umrl je še isti dan zaradi poškodb glave, medtem ko je njegov rival zmagal na dirki in to sezono tudi postal svetovni prvak.

  1. Peter Collins (1958)
Preberite tudi  Al Pease: Najslabši dirkač v zgodovini F1?

Isto leto kot Musso je preminil tudi njegov moštveni kolega pri Ferrariju Peter Collins. Pravzaprav je doživel podobno nesrečo – zapeljal je v jarek, ob tem je njegov bolid poneslo v zrak, on pa je z glavo udaril v drevo. Utrpel je močne poškodbe glave in umrl kmalu po nesreči. Collinsova in Mussova smrt je prispevala k odločitvi Hawthorna, da preneha z dirkanjem, toda že nekaj mesecev zatem je umrl v prometni nesreči.

  1. Eugenio Castellotti (1957)

Italijanski voznik Eugenio Castelotti je z dirkanjem pričel leta 1952. Na Veliki nagradi Belgije 1955 se je 24-letnik proslavil kot do tedaj najmlajši voznik, ki je dosegel pole position. Umrl je star komaj 26 let, med testiranjem Ferrarijevega bolida za sezono 1957 v Modeni. Ob trku ga je odneslo 100 metrov stran od bolida in bil je na mestu mrtev zaradi počene lobanje.

  1. Tom Pryce (1977)

Tom-Pryce1

Tom Pryce je edini valižanski voznik v zgodovini, ki je zmagal na dirki Formule 1. Do nesreče je prišlo, ko se je Renzo Zorzi zaradi okvare ustavil na stezi v Južni Afriki, gasilca pa sta brez dovoljenja odhitela do njega, da bi mu pomagala iz bolida. Hans Joachim ju je pravočasno opazil in se uspel izogniti, Pryce, ki je vozil za njim, pa je zadel enega izmed njiju. Gasilni aparat je zadel Pryca neposredno v glavo in ga takoj pokončal, njegov bolid pa je še naprej peljal in se ustavil šele ob trku.

  1. Gilles Villeneuve (1982)

Gilles Villeneuve je bil eden izmed najbolj priljubljenih voznikov Formule 1. Svojo kariero je začel leta 1977 pri McLarnu, nadaljeval pa pri Ferrariju, kjer se je njegovo življenje končalo. Umrl je med kvalifikacijami za Veliko nagrado Belgije leta 1982. Do tragične nesreče je prišlo zaradi trka z zadnjim koncem bolida Jochena Massa, ki se mu je umikal, da bi ga Gilles lahko prehitel. Njegov bolid je s hitrostjo 220 km/h poletel v zrak, Villeneuva pa je s sedežem vred in brez čelade vrglo v ograjo ter mu zlomilo vrat.

  1. Piers Courage (1970)

piers_courage

Piers Courage bi lahko prevzel družinsko pivovarno Courage, a se je namesto tega odločil slediti svojim sanjam. V Formuli 1 je začel dirkati leta 1967 in v svoji kratki karieri vozil za več ekip, med njimi Lotus, McLaren in Brabham, vendar z nobeno ni uspel osvojiti najvišje stopničke na dirki. Življenje je izgubil v nenavadni nesreči na dirki za Veliko nagrado Nizozemske. Neravna steza je povzročila, da se je prednje vzmetenje na bolidu zrahljalo, zaradi česar je z visoko hitrostjo peljal naravnost v ovinku. Ob tem se je odtrgala pnevmatika in ga zadela v glavo s takšno močjo, da je takoj umrl.

  1. Wolfgang Von Trips (1961)

Wolfgang-Von-Trips

Wolfgang je bil tretji voznik Formule 1, ki je umrl v sezoni 1961. Pred njim sta za posledicami nesreče umrla Shane Summers (trening na Brands Hatchu) in Giulio Cabianca (testiranje v Modeni). Von Trips je vodil v skupnem seštevku in je na dirki v Monzi potreboval le tretje mesto, da osvoji naslov. Medtem ko je poskusil prehiteti Jima Clarka v Lotusu, je trčil vanj in s Ferrarijem poletel. Ker ni bil pripet z varnostnim pasom, ga je vrglo iz bolida, bolid pa je zletel med občinstvo. Poleg Von Tripsa je še petnajst ljudi umrlo zaradi poškodb, ki jih je povzročil bolid. To je najvišje zabeleženo število žrtev na dirkah Formule 1.

  1. Ronnie Peterson (1978)
Preberite tudi  Ecclestone: Hamilton bi se raje upokojil, kot pri Ferrariju izgubil proti Leclercu

peterson-ronnie

Švedski voznik, znan po vzdevku »SuperSwede« je v Formuli 1 dirkal med leti 1970 in 1978, ko se je njegovo življenje prehitro končalo. Peterson je imel v Monzi težave že pri treningu, zato je moral na dirki voziti rezervni bolid Lotus 78. Prišlo je do množičnega trka, v katerem je Riccardo Patrese zadel Jamesa Hunta, Hunt pa je trčil v Ronnija. Črni Lotus je zletel v zaščitno ograjo in zagorel, Hunt, Regazzoni in Depailler pa so takoj priskočili na pomoč in ga izvlekli živega. Bil je pri zavesti, imel močno poškodovane noge, vendar ni izgledalo, da je v življenjski nevarnosti. Naslednje jutro je umrl v bolnišnici zaradi maščobne embolije. Beatle George Harrison se mu je poklonil s pesmijo »Faster«.

  1. Jules Bianchi (2015)

Bianchi-Accident

Zadnja smrt voznika v Formuli 1 se je zgodila leta 2015, 21 let zatem, ko je umrl Ayrton Senna (do 2015 zadnja žrtev Formule 1). Nesreča Julesa Bianchija se je pripetila na Veliki nagradi Japonske leto poprej, ko je z bolidom ekipe Marussia trčil v žerjav za traktorje, ki je stal na zunanji strani ovinka. Mokra steza je povzročila, da je izgubil nadzor na svojim dirkalnikom in z visoko hitrostjo zapeljal s proge. Padel je v nezavest in ostal v vegetativnem stanju, dokler ni izgubil bitke.

  1. Mario Alborghetti (1955)

Mario-Alborghetti

Mario Alborghetti je bil neizkušen voznik, vendar si je kot premožnež financiral konstrukcijo bolida. Umrl je prav na svoji debi dirki na dirkališču Pau, ki je veljalo za eno najbolj zahtevnih. Do nesreče naj bi prišlo, ker je Alborghetti namesto zavore pritisnil na plin, trčil v bale slame in pri tem poškodoval več gledalcev. Doživel je hude telesne poškodbe na prsih in glavi, saj se mu je čelada zaradi udarca raztrgala. Njegovo smrt so razglasili šele, ko je Jean Behra postal zmagovalec dirke.

  1. Ayrton Senna (1994)

senna-nesreča

Senna je z McLarnom v letih 1988, 1990 in 1991 postal svetovni prvak Formule 1. Velja za enega najboljših voznikov vseh časov, čeprav se je njegova kariera prehitro in tragično končala. Tako kot za Ratzenbergerja je bila tudi zanj usodna dirka v Imoli. Okoli njegove nesreče še danes krožijo špekulacije, saj ni znano, zakaj je z bolidom zapeljal s proge in trčil v betonski zid. Razlog za smrt je bil podoben kot pri marsikaterem vozniku poprej – počena lobanja. Dve tragični smrti v enem vikendu sta prispevali k izboljšanju varnostnim ukrepov, z namenom preprečevanja tovrstnih nesreč.

 

Formula 1: In odšli ste……

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja