Danes obstaja mnogo voznikov in članov ekip, ki so pridobili plemiški naslov s svojim delom. Toda nekoč je v Formuli 1 tekmovala cela kopica plemičev, ki so naslov podedovali z rojstvom. Med njimi so bili takšni z izjemnim talentom in tudi takšni, ki so ga imeli nekoliko manj. V nadaljevanju bom predstavil tiste najbolj znane in najbolj zanimive.
Na prvem mestu je zagotovo siamski princ Bira ali Birabongse Bhanudej Bhanubandh, ki se je ukvarjal z dirkanjem pred in po drugi svetovni vojni. Bil je bolj pustolovec kakor pravi profesionalni voznik. V zaledju je seveda imel veliko denarja, kar mu je prineslo celo lastno ekipo. Lahko bi ga opisali kot strastnega sanjača, ki je ljubil dirke.
Drugi pomemben princ v Formuli 1 je bil Gaetano Starrabba di Giardinelli, ki se je z zasebnim Lotusom 18 v lastni režiji udeležil ene same dirke za Svetovno prvenstvo Formule 1. Nastopil je na Veliki nagradi Italije leta 1961, kjer je odstopil. Udeležil se je tudi drugih dirk Formule 1, ki niso štele za Svetovno prvenstvo, na teh je bil nekoliko uspešnejši.
Na isti dirki, kjer je svojo pot v Formuli 1 začel in končal Starrabba di Giardinelli, pa je svet živih zapustil eden izmed najbolj talentiranih in najbolj priljubljenih voznikov. Njegovo polno plemiško ime je bilo Wolfgang Alexander Albert Eduard Maximilian Reichsgraf Berghe von Trips, vendar je bil bolj znan pod imenom Wolfgang von Trips ali »Taffy«. Bil je izjemen in pogumen voznik, ki bi lahko osvojil naslov svetovnega prvaka, če ga ne bi usoda tako tragično zaustavila.
Plemiči so znani po dolgih imenih. Če se vam je zdelo že polno ime von Tripsa dolgo, ni to še nič v primerjavi z mladeničem v tako imenovani Squadri Primavera pri Ferrariju. Španski plemič Alfonso de Portago je imel polno ime Alfonso Antonio Vicente Eduardo Angel Blas Francisco de Borja Cabeza de Vaca y Leighton, 11th Marquess of Portago. Še sreča, da v poznih 50. letih niso pisali imen na bolide, saj bi zelo težko vse spravili na bolid. De Portago se je sicer udeležil le petih dirk za Svetovno prvenstvo, a njegov najboljši rezultat je bilo drugo mesto. Svoje življenje je končal na dirki Mille Miglia leta 1957. Mladenič z dolgim imenom, ki je ljubil hitrost in ženske, je bil prepričan, da ne bo dočakal svojega 30. rojstnega dneva. In ta črnogleda želja se mu je tudi uresničila.
Verjetno je med vsemi plemiči v Formuli 1 imel najdaljšo kariero Carel Godin de Beaufort, ki je med letoma 1957 in 1964 zbral 28 štartov na dirkah za Svetovno prvenstvo. Njegovo pravo ime je bilo precej bolj zakomplicirano, namreč v dokumentih mu je pisalo Jonkheer Karel Pieter Antoni Jan Hubertus (Carel) Godin de Beaufort. Ta nizozemski plemič je na vseh drikah uspel zbrati samo 4 točke. Kot mnogi vozniki tistega časa, se je tudi on smrtno ponesrečil, in sicer leta 1964 med kvalifikacijami za Veliko nagrado Nemčije.
Britanski markiz Johnny Dumfries je nastopal v Formuli 1 samo eno sezono, to je bilo leta 1986, v Lotusu. Za moštvenega kolega je imel Ayrtona Senno, ki ga je totalno raztrgal. A malokdo je vedel, da je ta rdečelični mladenič v resnici John Colum Crichton-Stuart, 7th Marquess of Bute. Dumfries ni hotel, da bi ga zaradi njegovega porekla kdo drugače obravnaval ali postrani gledal, zato si je nadel psevdonim. V svoji kratki karieri v Formuli 1 je dosegel le dve uvrstitvi med točke, pomembnejši dirkaški rezultat pa je bila zmaga leta 1988 na dirki za 24 ur Le Mansa.
V Formuli 1 je nastopal še en plemič, ki se s svojim naslovom ni nikoli bahal. Grofa Giovannija Lavaggija so v boksih raje klicali »Johnny Carwash«, kar je prevod njegovega imena v angleščino. V sedmih dirkah s Pacificom in Minardijem ni dosegel omembe vrednih rezultatov, a za razliko od večine ostalih voznikov, je bil Giovanni Lavaggi inženir strojništva. Jonathan Palmer je o njem dejal, da je bil brezupno počasen, in verjetno je imel prav.
Plemiči so bili v svetu Formule 1 na enakem kot ostali vozniki. Tudi če so imeli več denarja in morda celo lastno ekipo, jim ni bilo nič podarjeno. V zgodovino so se zapisali kot zmagovalci, tragične žrtve in statisti. Zanimivo je, da so mnogi svoje poreklo skrivali, ker so želeli, da jih cenijo zaradi njih samih in njihovih dosežkov, ne pa zaradi porekla.
Simon Jazbec
