Povratniki v Formulo 1: Hude poškodbe jih niso zaustavile

0

Formula 1 je eliten, a krut šport, z omejenim številom mest. Voznikom se po nesrečah ni tako enostavno vrniti v staro formo in nadaljevati kariero, sploh če so bili resno poškodovani. V sezoni 2019 bodo številne oči usmerjene v Roberta Kubico. Z zanimanjem bomo spremljali, ali se bo sposoben vrniti na stara pota slave ali ne. Mnogi pred njim so po podobnih nesrečah uspešno nadaljevali s kariero, drugi so poizkusili, vendar enostavno niso nikoli bili isti kot pred nesrečo.

Graham Hill po nesreči v bolnišnici

Prvi, verjetno tudi najbolj znan, tovrsten primer je Niki Lauda in njegova grozovita nesreča leta 1976. Po zgolj 42. dneh se je vrnil v Formulo 1 in se do zadnjega boril za naslov, toda prav na zadnji dirki za VN Japonske se je odločil, da bi bilo pač preveč nevarno, zato je odpeljal v bokse in zmagal je Hunt. Čeprav so plameni za zmeraj zaznamovali Nikijevo podobo, njegove volje niso vzeli. Po nesreči je v svoji dolgi karieri dosegel še dva naslova in ogromno zmag. Tudi Juan Manuel Fangio je svojo kariero ogrozil leta 1952, ko si je zlomil kosti v vratu in hrbtu v nesreči za Veliko nagrado Monze, ki niti ni bila prvenstvena dirka. Vrnil se je naslednje leto in dosegel še štiri naslove, kar dokazuje, da ga ta dogodek ni preveč oviral. Velik povratek je uspel tudi Miki Hakkinenu po grozovitem trku in komi leta 1995. Slabe tri mesece po trku je s polovico obraza še zmeraj paraliziranega že vozil in dosegal odlične čase na progi. Če po trku Michaela Schumacherja leta 1999 ni bilo velikih skrbi glede njegovega okrevanja, tega ne moremo trditi za Grahama Hilla, čigar nesreča na Veliki nagradi ZDA leta 1969 je pravzaprav končala njegovo kariero. Primera sta trideset let narazen in v tem času je tudi medicina močno napredovala, zato lahko takšne poškodbe hitreje in bolje pozdravijo.

Med povratniki v Formulo 1 po nesreči je tudi Felipe Massa, ki je v glavo dobil vzmet bolida Rubensa Barrichella. Kljub spodobnim rezultatom in lepim dirkam žal ni več dosegal takšnih rezultatov kot pred nesrečo. Morda so bili krivi slabi bolidi, a menim, da se je tudi preveč obiral za počasnejšimi vozniki ali pa trčil, ko jih je poizkušal prehiteti. Hude poškodbe sta utrpela tudi Martin Brundle in Johnny Herbert, na njuno srečo je bilo to na začetku kariere, po nesreči pa je njuna kariera doživela zagon. Brundle je v kvalifikacijah za VN Dallasa leta 1984 doživel zlom gležnjev in stopal, toda po zaslugi Sida Watkinsa mu niso amputirali udov. V Formuli 1 je Brundle nato imel dolgo kariero, vendar ni nikoli zablestel. Kosti na nogah, gležnjih in stopalih si je polomil tudi Johnny Herbert, ko je vozil v F3000. Ta nesreča ga je oddaljila od potencialno dobrih ekip, a kljub temu je dosegel kar nekaj dobrih rezultatov.

Nesrečni Felipe Massa

Niso pa imeli vsi vozniki takšno srečo in pogum, da bi se lahko uspešno vrnili po dirkah. Med njimi sta na primer Karl Wendlinger in Alessandro Nannini, ki je vozil tako Ferrari F92 kot tudi Benetton B196. Čeprav je imel v drugih kategorijah spodobne rezultate, Formule 1 na dirkah ni več nikoli vozil. Prav poškodba Alessandra Nanninija je najbolj podobna tisti Roberta Kubice, saj imata oba kot posledico močno zmanjšano funkcionalnost roke.

Zgodovina Formule 1 kaže, da so možni povratki tudi po hudih trkih in poškodbah, vendar le v nekaterih primerih na vrhunski nivo, v drugih primernih pa je šla kariera navzdol. Kljub vsem dogodkom, ki nas čakajo v sezoni 2019 v Formuli 1, nas bo zanimalo tudi, kako bo povratek uspel Robertu Kubici.

Simon Jazbec

guest

0 Komentarji
Inline Feedbacks
Oglejte si vse komentarje