Mclaren MP4-20 je nedvomno eden najhitrejših bolidov, ki so kadarkoli zapeljali na stezo Formule 1. Mojstrovina Adriana Neweya pa je imela kljub izjemni hitrosti eno samo, a bistveno pomanjkljivost. MP4-20 je bil preprosto preveč nezanesljiv, Kimi Raikkonen pa je kljub sedmim zmagam v sezoni 2005 moral priznati premoč Fernandu Alonsu in Renaultu R25. Kljub temu, da Mclaren MP4-20 ni osvojil naslova svetovnega prvaka, pa bo zagotovo še dolgo imel posebno mesto v srcih navijačev.
Mclaren MP4-20 je nastal pod taktirko Adriana Neweya, ki je kot že mnogokrat, v popolnosti izkoristil spremembo pravilnika v sezoni 2005. V sodelovanju z Mikeom Coughlanom je skonstruiral bolid, ki je dobil kar 10 od 18. dirk. Kljub temu, da je šlo za evidentno najhitrejši dirkalnik na startni vrsti, pa so pri Mclarnu zaradi serije različnih okvar, ob koncu leta ostali praznik rok.
Sezona 2005 je prinesla velike spremembe tehničnega pravilnika in Adrian Newey je z MP4-20 ustvaril aerodinamično mojstrovino združeno v mehansko harmonijo, ki je rezultirala v super bolid. Za mnoge Mclaren MP4-20 predstavlja ultimativni vrhunec V10 obdobja Formule 1.
Adrian Newey o Mclarnu MP4-20:
“MP4-20 je bil odličen bolid. Zaradi novih pravil smo morali občutno dvigniti prednje krilce in kmalu smo ugotovili, da vrtinčenje okrog prednjega krilca negativno vpliva na učinkovitost vzmetenja. Spominjam se, da sem bil na počitnicah na Barbadosu. Na ženino razočaranje pa sem večino časa preživel v hotelu, kjer sem inženirjem pošiljal potrebne napotke, da smo na koncu prišli do dvignjenega “wishbone” vzmetenja, ki je nato postalo znano kot “zero keel”
Mclaren MP4-20 je gnal Mercedes-Ilmor V10 pogonski agregat s prostornino 3000 kubičnih centimetrov in 930. konjskimi močmi pri 19.000 obratih. Po spodrsljajih z MP4-18 in MP4-19 so pri Mclarnu izdelali povsem novo šasijo, ki je bila skladna s spremenjenim pravilnikom. Najbolj opazne spremembe so vključevale dvignjeno prednje krilce, manjši difuzor, zadnje krilce pa se je pomaknilo za 150 milimetrov naprej. MP4-20 je potreboval tudi krajšo medosno razdaljo, da bi maksimiziral učinkovitost Michelinovih pnevmatik, ki so morale leta 2005 zdržati celotno razdaljo dirke. Posebnost pa so bila krilca v obliki rogov, ki so bila nameščena na pokrov motorja s katerimi so poizkušali nadoknaditi izgubljen downforce.
MP4-20 je bil ekstremno hiter, a nezanesljiv. Raikkonen je zmagal na sedmih dirkah v sezoni, bržkone pa bi dobil vsaj še tri dirke v kolikor ga ne bi doletelo prekletstvo MP4-20. Finca je v Imoli izdala pogonska gred, na Hockenheimu hidravlika, v zadnjem krogu Nürburgringa pa še vzmetenje. Montoya je dodal še tri zmage, Mclaren pa je kljub 10. konstruktorskim zmagam ostal brez naslova. Alonso in Renault sta bila enostavno preveč konstantna, francosko moštvo pa je bilo vselej na pravem mestu.
Odstop Kimija Raikkonena v zadnjem krogu VN Evrope 2005:
Kljub težavam z zanesljivostjo pa Mclaren MP4-20 ostaja bolid presežnikov, ki nam je ponudil izredne dirkaške trenutke. Bolid, ki še zmeraj ostaja sinonim za surovo hitrost in bolid, ki ga je “Iceman” prignal do njegovih skrajnih meja. Za volanom MP4-20 je Kimi Raikkonen z zmago v Suzuki uprizoril eno izmed največjih dirkaških predstav, potem ko je Finec dirko začel šele iz 17. startnega mesta. Mclarnov presežek, ki bo v spominu mnogih navijačev ostal kot bolid, ki bi moral zmagati.
Matej Plešej
@matejf1-si
Sigurno eden izmed najboljših, samo kolko živcev mi je pa požrl