Mnogi so mit Formule ena v 70. letih spoznali predvsem skozi film Rush, toda žal le ta prikazuje sezono 1976 zelo površno, postransko in izpušča mnogo zgodb. Morda ne tako neposredno vezanih na dvoboj Lauda-Hunt, a prav tako napetih in pomembnih.
Ena izmed teh je nedvomno bila tista na dirki za VN Avstrije leta 1976. Najprej je potrebno povedati, da bi morala biti ta dirka pravzaprav odpovedana. Niki Lauda je bil v bolnišnici in se boril za življenje, Ferrari se v znak protesta proti odločitvi, da so Jamesu Huntu vrnili zmago in točke iz VN Španije, na dirki sploh ni pojavil, Chris Amon pa sprijaznil, da ne bo nikoli zmagal dirke in končal kariero. kljub vsemu se je dirka odvila, čeprav z manj publike. Celo dva lokalna junaka sta se poskusila vpisati na dirko, a sta bila zaradi očitnega pomanjkanja dirkaškega znanja in nič izkušenj, vljudno poslana med publiko.
Na pole positionu je bil James Hunt v McLarnu, ob njemu pa John Watson v bolidu Penske PC4. Lastnik ekipe je bil Roger Penske, legenda med lastniki dirkalnih moštev v Združenih državah Amerike in še danes med vodilnimi v seriji Indycar in NASCAR. Zgolj leto pred tem je ekipa prav na dirki v Avstriji izgubila svojega voznika. Mark Donohue je na petkovih prostih treningih doživel usodno nesrečo in v ekipo so za naslednjo sezono poklicali bradatega severnega Irca Johna Watsona. Perfekcionista, natančnega voznika, človeka za katerega je sam Jackie Stewart dejal, da je preprosto preveč prijazen, da bi zmagoval dirke.
Da bi bila dirka še bolj posebna, je bilo tisto nedeljo deževno. Že na startu je Watson prehitel Hunta, ko ga je ugnal z manevrom v prvi zavoj. Za njima pa so se zvrstili Peterson, Nillson, Laffite in Pryce. Po pričevanjih ni prav deževalo, temveč bolj rosilo, v teh mešanih pogojih pa so se zgodila mnoga prehitevanja in borbe na nož. Videli smo izjemen boj med Petersonom v Marchu, Scheckterjem v Tyrellu P34, Nillsonom in Andrettijem v Lotusu, Laffitom v Ligerju, medtem ko se dirka za Hunta ni razpletla po željah. Po mnogih dvobojih je svojo prvo zmago slavil Watson pred Laffitom in Nillsonom, medtem ko je bil Hunt četrti.
Zmagoslavje ekipe Penske je bilo veliko, že pred tem pa se je Roger Penske odločil, da bo naslednjo sezono ekipo prestavil v ameriške serije. Velja omeniti tudi dejstvo, da je John Watson kljub zmagi izgubil stavo. John je moral namreč obriti svojo do tedaj značilno brado in ko ga je sam Roger Penske naslednje jutro srečal v hotelu, ga ni mogel prepoznati.
Kljub nekoliko manjši popularnosti, je bil v svojem obdobju John Watson zagotovo najboljši britanski voznik v Formuli ena zato se mi zdi nepošteno, da se ga tako redko spomnimo. Če temu ne verjamete, poglejte kako je Watson v primerjavi s svojim kolegom pri McLarnu Nikijem Laudo dirkal v sezonah 1982 in 1983, a to je že druga zgodba.
Razumljivo mi je, da je dirka v filmu Rush komaj omenjena, saj bi si zaslužila lastnega. Dogodki tistega dne v Avstriji bi verjetno zasenčili tudi glavni zvezdi filma, toda tu smo zaradi dirk, ne zaradi filmov.
Simon Jazbec
@simonjazbec
Super članek