Šasija dirkalnika Formule 1

0

Šasija je temeljni del vsakega dirkalnika Formule 1. Je ena iz med redkih stvari, ki jih lahko moštva oblikujejo oziroma izdelajo čisto po svoje. No, ne čisto po svoje.

Centralni del šasije se začne z monokokom. Deluje nekako tako kot avtomobilska kabina in v njem dirkač najde svoje delovno orodje: Volan, pedala za vožnjo in še ogromno drugih reči. Dirkači ji pogosto pravijo tudi “celica preživetja” saj varuje dirkača pred neposrednimi udarci ob morebitni nesreči.

monokok_f1

Moderni monokoki so:

Video: Spektakularna nesreča Roberta Kubice

Kako varno delovno okolje imajo dirkači danes na voljo, priča tudi nesreča Roberta Kubice, ki je leta 2007 na VN Kanade priletel v betonsko zaščito ob progi pri kotu 75 stopinj in to pri hitrosti 300,13 km/h. Robert je ob nesreči v povprečju doživel za 25 G zaviralnega pospeška, pri čemer je bil “peak” oz. najvišja zabeležena vrednost neverjetnih 75 G! Če bi ta sila trajala na dirkača le nekaj desetink dlje, bi ga v dirkalniku raztrgalo. Robert je živ in zdrav dirkal že čez dve dirki in vsi, ki Formulo 1 spremljamo dalj časa, smo lahko videli, kako zelo je napredovala varnost; kot tudi materiali, ki se pri tem uporabljajo.

Povratniki v Formulo 1: Hude poškodbe jih niso zaustavile

Dimenzija monokoka je strogo predpisana strani FIE (spodaj na sliki je načrt izdelave monokoka za moštvo Caterham in njihov dirkalnik CT05 F1 2014).

caterham_CT05_F1

Zadaj za monokokom se razteza šasija vse do zadnjega krilca. Najprej se za monokok vpne motor dirkalnika. Slednji je od leta 2009 tudi baterijsko gnan, zato se ob motor fiksira tudi bateriji, razporedi hladilne radiatorje, zadnje vzmetenje ter namesti menjalnik in izpuh. Čisto na koncu se na šasijo vpne še zadnje krilce. Sodobni 1,6 l – V6 motor je (še) ravno prave velikosti, da šasije ni potrebno dodatno ojačati za voljo morebitnih tresljajev. Zelo pomembno je izpostaviti, da moštva lahko sama določajo medosno razdaljo sprednje in zadnje osi, kakor tudi pozicijo motorja ter menjalnika. Enako velja za vzmetenje.

Pri izpuhu pa se že zaplete saj je njegova izpeljava v zadnjih letih presegla tudi najbolj kreativne ideje človeškega uma in FIA je bila prisiljena izpuh v F1 fiksirati s pravilnikom, ampak o tem kdaj drugič.

Spredaj se na monokok vpne prednje vzmetenje in nos dirkalnika s sprednjim krilcem, spodaj pod dirkalnikom pa se namesti dno dirkalnika in t. i. “skid block”. Gre za drsno ploščo z robovi, ki ima stik s podlago. Potrebno se je zavedati, da bolj kot je dirkalnik spuščen, več podtlaka bo ustvaril, hkrati pa ne sme nasedati na robnikih oziroma neravninah, ki morebiti obstajajo na modernih stezah. »Skid block« je bil prvotno zamišljen predvsem iz razloga, da bi preprečil nastanek talnega efekta. V prvih letih po uvedbi tega dela na dirkalnik so bile plošče izdelane iz različnih kosov železa. Posledično so, zelo všečno sicer, dirkalniki ob stiku s podlago (grbino) uprizorili pravi šov iskric.

Dno bolida Formule 1 – Hitrost na dnu

Čez leta so moštva začela uporabljati les pod dirkalnikom in iskrice so izginile, zgodilo pa se je tudi, da je bila plošča, zaradi prevelike obrabe, povod za izključitev dirkača iz dirke. Trenutna pravila velevajo, da se plošča pod dirkalnikom na dirki ne sme stanjšati za več kot 1 mm. Leta 2015 se je ob leseno ploščo vrnil tudi titan, zato na dirkah ponovno lahko občudujemo iskrice izpod dirkalnikov.

Foto: Kerim Vodnik

Pomemben del šasije je tudi “roll-hoop” oziroma “airbox”. Slednji se nahaja nad dirkačevo glavo in služi predvsem dvema stvarema: omogoča dovod svežega zraka zadaj v motor in ščiti dirkača pred morebitnim udarcem ob prevračanju. »Roll-hoop« je izdelan iz povsem enakih kompozitnih materialov iz katerih je izdelan monokok. Tudi področje »roll-hoopa« je praviloma prepuščeno kreativnosti moštvom, zato pogosto občudujemo izboljšave na tem področju, večkrat na leto.

Naslednji del šasije predstavlja t. i. “bargeboard”. Gre praviloma za aerodinamični dodatek, ki ima nalogo, da usmeri zrak izven dirkalnika oz. ga čim bolje potisne v zadnje krilo. Zanimivo je, da so moštva sama predlaga novost za leto 2019, in sicer nižja »bargeboard« krilca. Razlog? Ekonomske narave, saj naj bi se boljše videli sponzorji ob strani dirkalnika.

Od leta 2018 naprej pa je dirkalnik Formule 1 dobil še eno novost, in sicer Halo. Halo je varnostni dodatek na dirkalniku, narejen je iz titana in je serijsko predpisan za vse dirkalnike, saj varuje dirkačevo glavo v primeru nesreče. Debata okoli tega se je začela že mnogo pred žalostno usodo Jules Bianchija, ki je zadnja smrtna žrtev Formule 1. Jules je pri relativno visoki hitrosti, v dežnih razmerah VN Suzuke, nesrečno priletel pod stroj, ki je umikal dirkalnik Adriana Sutila. Neposredni udarec v čelado dirkača se je zgodil pri hitrosti preko 200 km/h in rešitve za Julesa, enega najbolj talentiranih mladih voznikov v Formuli 1, ni bilo.

Halo in razvoj varnostnih elementov v Formuli 1

Sama debata se je, okoli varnostnega pripomočka Halo, resno začela že leta 2009, ko je mladega dirkača Henryja Surteesa med dirko Formule 2 nesrečno zadela pnevmatika drugega dirkalnika v čelado. Henry je za posledicami udarca kasneje v bolnišnici tudi umrl.

Veljaki pri FIA so dolgo časa premišljevali, kako se lotiti problema, in ko je umrl še Jules, so sklenili, da bo Halo tisti varnostni dodatek, ki bo dirkalnike Formule 1 krasil do nadaljnjega. Halo seveda ne bo nudil 100 % zaščite in nekdo od dirkačev bo umrl v svojem dirkalniku tudi v prihodnosti tega športa, je pa Halo korak naprej na področju varnosti.

Kerim Vodnik

guest

0 Komentarji
Inline Feedbacks
Oglejte si vse komentarje