Volan dirkalnika Formule 1

Ferrari_SF90_1_steering_wheel

Volan dirkalnika Formule 1 je skozi leta postal zelo zapleten kos opreme. Od leta 2014 je zaradi števila informacij, ki jih dirkač lahko pridobi ali upravlja skozi volan dirkalnika, opremljen celo v zaslonom v velikosti 480 x 272 pikslov.

Volan (McLaren F1 Team)

Razvoj volanov

Kadar primerjamo sodobne dirkalnike Formule 1 s tistimi malo starejšimi, se pogosto izpostavlja, da so včasih dirkači morali z desno roko prestavljati, z levo držati volan in vmes s stopalom grobo pritiskati na stopalko za plin ali zavoro, med tem, ko je sodobnim dirkačem v tem razredu vse to prihranjeno, saj jih vodita avtomatika in elektronika, pri čemer oni samo “nekaj sem in tja” pritiskajo po volanu. Stvar je šla celo tako daleč, da jih je nekoč Niki Lauda primerjal z opicami, saj naj bi, baje, tudi one lahko vozile tak dirkalnik. Hitro bomo spoznali, da so sodobni dirkači pravzaprav pravi intelektualci v primerjavi s preteklostjo športa, ter, da že en napačen obrat stikala na volanu lahko pomeni konec dirke. Tehnično zapleteni volani, s pomočjo mehanike, so predvsem pomoč dirkačem, da bi čim prej (in hitreje) odpeljali svoj krog.

Video: Evolucija F1 volanov

Michael Schumacher je uvedel v Formulo 1 veliko novosti. Tako kot Senna, je tudi on nekoč oral ledino na marsikaterem področju. Če je Senna dirkače v celoti profesionaliziral, je Schumacher dirkal v času hitrega razvoja elektronike, karbona, ter marsikaterega kemijskega elementa, ki ga človek prej nikoli ni uporabljal v dirkalnih športih. Tako so dirkači v kokpit dobivali čedalje več stikal (recimo stikalo za aktivno nastavitev razmerja zavorne moči, višine krilc (ko je bilo še to dovoljeno) in ostalih skritih stvari, ki jih Formula 1 prej ni poznala) in Schumacherjeva ideja je bila, da vse to spravili na volan.Schumacher je nakazal še nekaj smernic, ki so kasneje spremenile sodobno Formulo 1: uvedel je napihljiv sedež s katerim si je hitro do potankosti uredil svoj položaj v kokpitu, uvedel je led lučke v čelado s katerimi je skušal optimizirati predstavljanje med dirko (stvar se ni izšla in danes so namesto tega dirkači deležni zvoka), pripeljal strokovnjaka za fizično in psihično pripravo, si pred dirko meril sestavo krvi in še bi lahko naštevali.

Volan je bil do tistega časa (recimo leta 1995) opremljen z nekaj enostavnimi gumbi in zelo malo direktnimi ukazi. Ferrari, ki je okoli leta 2000 že konkretno narekoval tempo razvoja dirkalnika Formule 1, pa je ugotovil, da je dirkač najmanj obremenjen med dirko takrat, kadar ima vse stvari, s katerimi operira med dirko, na volanu. Tako so volani na začetku novega tisočletja postali bolj kompleksni, po nekaj testnih obdobjih pa so dirkačem že neposredno prinašali prednost v realnem času dirke. Pa poglejmo, kaj danes dirkač sreča pred seboj, ko se usede v dirkalnik.

Kako izgledajo volani danes

Video: Valtteri Bottas pojasni funkcije na volanu Mercedesa W10

Spredaj na volanu dirkač sreča serijo gumbom in stikal, ki jih prej, skozi nobeno serijo ni videl niti približno toliko. Velja, da je, poleg izjemnega pospeška in še bolj izjemnega pojemka ob zaviranju, volan ena iz med tistih stvari, ki vsakega dirkača, ki se prvič usede v dirkalnik Formule 1, najbolj prevzame. Položaj rok je v dirkalniku skrbno določen in omejen. V boljših moštvih si dirkač lahko sam izbira, kje bo imel katera stikala na volanu. Kot primer lahko navedemo ravno Lewisa Hamiltona, ki je bil že iz McLarna vajen na svojo postavitev stikal na volanu, med tem, ko je Nico Rosberg le sledil razvoju Mercedesa in vedno uporabljal tovarniško razporeditev. Mercedes jima je volan priredil, saj je pomembno predvsem to, da se dirkač počuti udobno med vožnjo in verjamem, da je Hamilton skupaj s svojim inženirjem preživel ure in ure v tovarni, da so volan dodelali do te mere, da je dosegel želeni standard. Hamilton je Mercedesov volan, ob prihodu v moštvo, skrajšal na pol in takoj pridobil do 300 gramov teže. Tudi pri Ferrariju se volana Leclerca in Vettla razlikujeta, tako torej ni neobičajno, da dva volana znotraj enega moštva nista enaka.

Video: Razlike med Vettlovim in Leclercovim dirkaškim volanom

Volan dirkalnika Formule 1 se ne zavrti okoli svoje osi iz preprostega razloga, ker dirkač nima dovolj prostora v kokpitu. Popolnega vpogleda v vsa stikala na volanu moštva nikoli ne izdajo, tako se moramo pri pregledu volana zadovoljiti le z nekaj najbolj osnovnimi podatki.

Če se posvetimo volanu Lewisa Hamiltona, bomo tam našli sledeče stvari (označena glede na točke na volanu):

Hamiltonov volan (Vir: Christopher Hoare)

  1. “Nastavitev diferenciala”– na tem vrtljivem stikalu dirkač uravnava moč prenosa navora na zadnji par koles. Stanje med dirko se namreč, zaradi obrabe gum in porabe goriva, drastično spreminja, tako je to vrtljivo stikalo zelo pogosto v uporabi med dirko.
  2. “Overtake gumb”– gre za gumb, ki je v celoti namenjen prehitevanju in se nahaja za volanom. Kadar dirkač med dirko želi prehiteti lahko uporabi ta gumb. Seveda je takrat motor dirkalnika bolj obremenjen kot sicer, zato sta večja tudi večja poraba goriva in obraba motorja. Tako se ta gumb uporablja redko in v izjemnih primerih. Ponavadi po navodilih dirkalnega inženirja, ki spremlja porabo goriva in temperaturo motorja med dirko na svojih monitorjih.
  3. “Skip 1/10 preset” – ta gumb je na voljo dirkaču zato, da z njim upravlja senzorje, ki jih lahko nadzoruje skozi volan. V tem primeru gre za okoli 100 aktivnih senzorjev. S tem gumbom jih lahko dirkač aktivira ali prekliče. Aktivira se jih recimo po potrebi (recimo za porabo goriva če je bila ta med dirko prevelika in dirkaču grozi, da ne bo prišel do cilja dirke), prekliče pa v primeru okvar. Okolje dirkalnika Formule 1 je zelo neugodno za senzorje in pogosto se kakšen pokvari, kljub temu, da dirkalnik deluje brezhibno.
  4. “Nevtralna prestava” – dirkač lahko prestavi v nevtralno prestavo kadar ima dirkalnik v prvi ali drugi prestavi, in sicer to stori preko gumba na volanu. Skozi leta so ugotovili, da je tako najbolj varno, saj je prestavna ročica za volanom in tako ne more prihajati do napak med vožnjo v dirki.
  5. “Pit-lane gumb” – kadar dirkač pride v bokse ga pri vhodu v bokse čaka radar, ki ga vseskozi spremlja. Hitrost je, praviloma zaradi varnosti, omejena na 80 km/h in če jo dirkač preči je za vsak dodatni kilometer prehitre vožnje finančno kaznovan. Kar je pa še najhuje, če se to zgodi med dirko, dirkač prejme tudi kazen v obliki časovnega pribitka. Tako je najbolj smelo vožnjo skozi bokse čim bolj avtomatizirati.
  6. “PR gumb” – domneva je, da gre za gumb na volanu, ki se ga lahko programira po želji oz. bolje rečeno, nastavi po potrebi dirkača.
  7. “Nastavitev moči motorja” – na tem vrtljivem stikalu dirkač nastavlja navor in moč motorja. Med dirko zelo uporabna zadeva če je potrebno odpeljati hitreje oziroma varčevati z gorivom.
  8. “BB- gumb” – domneva je, da gre za gumb na volanu, ki se ga lahko programira po želji oz. bolje rečeno, nastavi po potrebi dirkača. Govori se, da ta gumb Mercedesova dirkača uporabljata za potrjevanje določenih ukazov skozi menije, ipd.
  9. “DRS gumb” – namen tega gumba je, da dirkač z njim aktivira sistem DRS.
  10. “Vrtljivo stikalo STRAT” – ker imajo dirkači po letu 2014 na voljo ekran, ki omogoča, da prehajajo tudi globlje v korenske mape motorja, so se pri Mercedesu odločili, da na to stikalo povežejo skupek stvari, ki bi dirkaču omogočale bolj agresivno oziroma pasivno vožnjo. Tako bo stikalo v položaju STRAT 1 dirkaču nudilo najbolj agresivno nastavitev diferenciala, ponudilo največ konjskih moči iz motorja in baterije, ter poskrbelo za najbolj aktivno razporeditev zavorne moči. Obratno bo pozicija v STRAT 10 položaju ponudila najbolj pasivno držo elektronike in motorja.
  11. “Vrtljivo stikalo MENU” – dirkač na tem stikalu lahko prikliče na zaslon različne nastavitve sklopke (bite point learn), prehaja iz menija v meni, postavi določene nastavitve za pnevmatike (ni čisto jasno zakaj gre) in ostale elektronske dele na šasiji.
  12. “Vrtljivo stikalo HPP” – dirkač na tem stikalu uravnava moč motorja in baterije.
  13. “MARK gumb” – namen tega gumba je, da dirkač z njim med vožnjo označi če se mu zdi kaj nujnega. Recimo, da občuti če določen zavoj kakšen nepričakovan tresljaj ali zvok. Takrat na volanu pritisne ta gumb, kar omogoča potem kasneje boljšo/hitrejšo analizo za inženirje, ko pregledujejo telemetrijo in ugotavljajo kaj je bilo narobe.
  14. “BB+ gumb” – domneva je, da gre za gumb na volanu, ki se ga lahko programira po želji oz. bolje rečeno, nastavi po potrebi dirkača. Govori se, da ta gumb Mercedesova dirkača uporabljata za nastavitev hidravlike, ERS sistema, ipd.
  15. “TALK gumb” – kadar dirkač želi govoriti z moštvom aktivira ta gumb.
  16. “RS gumb” – domneva je, da gre za gumb na volanu, ki se ga lahko programira po želji oz. bolje rečeno, nastavi po potrebi dirkača.
Preberite tudi  Hamilton: V F1 še nihče ni zmagal s slabim bolidom

Nič manj “veselo” ni na zadnjem delu volana. Za razlago tega si bomo sposodili Ferrarijev zadnji del volana.

Vir: Giorgio Piola – Motorsport.com

Popolnoma jasno je, da sta zadaj dve prestavni ročici: ena prestavlja navzgor in druga navzdol. Zadaj se nahaja tudi ročica menjalnika. Dolga leta je bila ročica sklopke razdeljena na dva dela (SF15T, levo):

  • Na levi strani vidimo volan, ki je imel stikalo sklopke razdeljeno na dva dela. Prvi del so dirkači imenovali reakcijski del in ga je dirkač spustil takoj po ugasnjenih rdečih lučeh. Naloga te ročice je bila, da se avto premakne in zapelje v prvih 30 metrov. Od tam je prevzel nalogo drugi del ročice, kjer je dirkač uravnaval prenos moči motorja iz prve v drugo prestavo. Naprej sklopka deluje avtomatsko, zato ročice ni več potrebno držati. Cilj je bil optimizirati štartno proceduro do potankosti.
  • Vendar je šlo ljudem pri FIA to pošteno na živce, saj so dirkači svoje dirkalnike skoraj na vsaki dirki brezhibno katapultirali iz štartne vrste. Ravno zato se je v letu 2016 izdelalo pravilo, da mora biti ročica za sklopko narejena iz enega dela. Dirkači so tako morali strahovit navor motorja prenesti na asfalt preko samostojne ročice, zraven pa še paziti na reakcijski čas ob ugasnjenjih lučeh. Zadeva je malo spremenila razmerja, slabe štarte po tem obdobju je beležil predvsem Lewis Hamilton, ki je pogosto “zakopal” ob štartu in si tako tisto leto pokvaril marsikatero dirko.

Pri teh opisih si morate predstavljati, da vse poteka v sekundah in da izgubljena ena sama sekunda na štartu lahko pomeni izgubo nekaj mest na dirki. Ker pa v Formuli 1 stvari delujejo 24/7/365 dni na leto, so moštva (predvsem Ferrari) v tem segmentu hitro iznašla rešitev:

Vir: Giorgio Piola

Tako danes dirkač pri štartu dirkalnika “zatakne” dva prsta v ročico sklopke in tako bistveno bolj “čuti” oprijem dirkalnika ob speljevanju. V zadnjem času vzbuja veliko pozornosti Ferrari, ki pri Vettlu uporablja še tretjo ročico za volanom. V tej zgodbi ni ničesar resnega v smislu McLarnove tretje stopalke iz pred mnogo let, ki je imela dejansko vpliv na hitrost dirkalnika in je bila nelegalni del na McLarnu MP4/12, ampak gre samo za način kako se Sebastian Vettel počuti najbolje za volanom.

Preberite tudi  Uradno: Leclerc v Braziliji z novim motorjem in kaznijo startnih mest
Kaj gre lahko narobe

Za konec še prikaz iz realnega sveta dirkanja kaj se zgodi če dirkač premakne stikalo na volanu v napačen program.

Video: Barcelona 2016 – Hamilton in Rosberg končala že v prvem krogu

Pisalo se je leto 2016 in Nico Rosberg si je zelo želel, da bi končno izpolnil svoje otroške sanje, ter postal svetovni prvak. Imel je izvrstno leto, štiri zaporedne zmage (če štejemo še dirke iz prejšnje sezone pa se je ta številka zavrtela na sedem zaporednih zmag!) in Lewis Hamilton je pritiskal kot še nikoli prej. Interno se je odvijala med njima prava psihološka vojna in Hamilton je moral, če je želel vrniti prevladujočo dinamiko v moštvu na svojo stran, dobiti dirko VN Španije. Kvalifikacije so bile zelo napete, do zadnjega kroga, zadnjega ovinka. Hamilton je kvalifikacije dobil z razliko 80 tisočink sekunde in sedaj je bilo na Rosbergu, da udarec vrne na dirki. Rosberg je vedel za Hamiltonove težave pri štartu tisto leto zato se je na štart še posebno dobro pripravil.

Hamiltona je obšel po zunanji strani (nekaj s čimer se ne more pohvaliti veliko dirkačev) in vse je delovalo zelo čisto. Potem pa se je zgodila nesreča in tisti nesrečni dan za ekipo Mercedesa, ki je brutalno prevladovala v Formuli 1 leta 2016 (njihov dirkalnik je dobil kar 19 od 21 dirk – kar uvršča dirkalnik Mercedes F1 W07 Hybrid v enega najbolj bolj uspešnih dirkalnikov v celotni zgodovini Formule 1). Toda, kaj se je zgodilo?

Rosberg je ob silni koncentraciji na štartu pozabil premakniti STRAT stikalo iz programa v ogrevalnem krogu – v program za dirko. Tako je njegov dirkalnik v drugem ovinku začel polniti baterijo, namesto da bi jo praznil. Ko je napako uvidel je takoj reagiral in si pomagal tudi z “overtake” gumbom. Žal ni pomagalo. Hamilton, ki je prišel od zadaj, je s seboj prinesel ogromno hitrosti in izbral si je linijo na desni strani. Nico zaradi medsebojnih napetih odnosov ni želel popustiti in oba sta končala v pesku. Po dirki je bilo prelitega ogromno črnila (FIA je nesrečo razglasila za dirkaško nesrečo, brez sankcij), dejstvo pa je, da v kolikor bi Rosberg bil v pravem STRAT programu, do nesreče ne bi prišlo.

Kerim Vodnik

Video: Kimi Raikkonen o funkcijah na svojem volanu

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja