Dirka življenja: Honda RA272 in Mexico 1965

Avtor:

26. oktobra, 2017

Zadnja dirka sezone 1965 je bila v Mehiki, na dirkališču Ciudad Deportiva Magdalena Mixhuca, kar je današnja proga Bratov Rodriguez, a takrat je bil Pedro še živ in je na tej dirki tudi sodeloval. Bila je tudi zadnja dirka ere motorjev kubature 1500 ( atmosferskih seveda) v formuli ena in je bila zgodovinska zaradi marsičesa, čeprav danes večinoma pozabljena.

Prvi junak te zgodbe je Richie Ginther. Mnogim neznano ime, a če povem da je od leta 1960 do 1967 v F1 nanizal 52 štartov in da je v svoji karieri dosegel 107 točk (v sistemu točkovanja, kjer je zmagovalec dobil devet točk, točke pa le prvih šest) pove, da ni bil zgolj neizkušen novinec na prizorišču svetovnega prvenstva. Bil je cenjen tako v ekipah ( bil je znan kot dirkač, ki je bil izvrsten ekipni igralec), kot med vozniki, predvsem zaradi dobre volje in večnega nasmeha na obrazu. Če boste gledali kakšno staro fotografijo iz tistega obdobja ga boste prepoznali, kajti je edini, katerega zgubani obraz zmeraj krasi nasmeh od levega pa do desnega ušesa.

Drugi junak te zgodbe je Honda RA272. Bolid, ki že v svoji zasnovi predstavlja koncept japonske miselnosti, namreč biti drugačen. Na zunaj pobarvan z belo barvo s krvavo rdečo piko na nosu, ki je simbolizirala Japonsko zastavo. Bil je elganten, kot vsi bolidi tistega časa, a njegova drugačnost se je kazala prav pod pokrovom motorja. Ponavljam, to je bila era motorjev kubature 1500 in Honda je edina razvila 12 valjni 60° motor. Vsi ostali konkurenti so šli v smer enostavnejših, zanesljivejših in predvsem lažjih rešitev, a kot sem povedal, Japonci radi razmišljajo po svoje. Bil je, po pričevanju iz takratnih časov, najmočnejši motor svoje dobe in čeprav se zdi danes malo, je bilo leta 1965 doseči 14000 vrtljajev v minuti in 230 bhp pri 13000 rekorden rezultat. Pa še nekaj, motor na bolidu je bil vgrajen transverzalno. Torej ni imel kraka batov levo in drugega desno, temveč je bil en krak za voznikovim hrbtom, kjer so se bati premikali pravokotno nad cestiščem, drugi pa je meril nazaj, dvignjen 30° nad podlago (motor je bil obrnjen za 90° od tistega, kar smo danes navajeni pri bolidih, gledano z vrha seveda, in gledano s strani je bil zvrnjen nazaj, predvsem zaradi pridobivanja prostora).

Prav v dirki v Mehiki sta Ginther in Honda lahko pokazala svoje, namreč velika nadmorska višina in zredčen zrak vplivata na moč motorja, predvsem pri atmosferskem motorju. Čeprav je Jim Clark imel pole position, Dan Gurney pa dosegel najhitrejši krog, je Ritchie Gitnher vodil dirko od začetka do konca, od prvega pa do 65. kroga. Premagal je vse, poleg zgoraj omenjenih voznikov še Hilla, Stewarta, McLarna, Brabhama, Rindta, Rodrigueza, Sifferta, če omenim le tista najbolj znana imena. Mnogi so tudi odstopili, a takrat to ni bilo tako čudno. Toda, kot sem rekel, Ritchie je vodil od začetka do konca in nihče ga ni mogel uloviti v njegovi Hondi. Ni zmagal, ker bi drugi pred njim odstopili, temveč jih je vse pošteno premagal.

Richie Ginther je leta 1965 v Mehiki dosegel svojo edino zmago v Formuli 1

To je bila prva zmaga Honde v Formuli ena in prva ter hkrati edina Gintherja (a je dosegel v svoji karieri 17 stopničk). Poleg vsega je to bila, tistega leta, edina zmaga motorja, ki ni bil narejen v Angliji in Mexico 1965 je ena tistih zgodb, ki se jih je vredno spominjati.

Simon Jazbec @F1.si

@simonjazbec