Velika nagrada Združenih držav Amerike je bila leta 1971 ena izmed prelomnih dirk. Čeprav ni odločala o nobenem naslovu, je po mojem mnenju ena izmed dirk, ki si zaslužijo omembo. Ne samo zaradi zmagovalca, temveč zaradi mnogih drugih dogodkov, ki se lahko komu zdijo obstranski, a so, vsaj meni, bistveni pri razumevanju dirk.
Dirka v Glenu je bila zadnja dirka v sezoni 1971, svetovni prvak je bil Jackie Stewart med vozniki in Tyrell-Ford med konstruktorji. Čeprav je bil začetek oktobra, je bila v petek med kvalifikacijami temperatura nad 40 °C, v soboto pa nad 43°C. Seveda so za kvalifikacije tako gume Firestona kot Goodyear odpovedale že po enem hitrem krogu (za razliko od današnjih so bile to posebne vrste gum, ki so zdržale 3/4 kroga, predvidene samo za dosego časa). Pole position si je prislužil aktualni svetovni prvak Stewart, s časom 1’42″642. Večina bo sedaj rekla: Pa kaj. Ampak pripomniti je potrebno, da se je takrat prvič čas meril na tisočinko natančno. Nekaj, kar nam je danes samoumevno, takrat ni bilo.
Nagradni sklad je bil takrat neverjetnih 276.000 $ (kar bi danes zneslo 1.600.000 $). To je bil za tiste čase daleč največji sklad, čeprav se mogoče komu danes zdi vsota malce smešna. Zanimivo je tudi dejstvo, da sta bila oba največja zvezdnika iz Združenih držav, Mario Andretti in Mark Donohue (ki je na prejšnji dirki v Kanadi dosegel tretje mesto), prisiljena odpovedati start, ker je bila dirka serije USAC prestavljena na isti termin, zaradi predhodnega dežja. To pove marsikaj o takratni pomembnosti Formule ena v ZDA.
Takoj po startu je Danny Hulme povedel pred Cevertom in Stewartom, a po prvem krogu je bil vrstni red Stewart, Hulme, Cevert, Regazzoni, Siffert, Ickx, Amon in Fittipaldi. Okoli 10. kroga je začel Stewart čutiti, da ga gume zapuščajo, v 14. krogu pa je pomahal Cevertu (bila sta moštvena kolega), naj ga prehiti. Prej omenjeni Hulme je tudi imel težave z gumami in močne vibracije, zato so ga prehiteli Ickx, Regazzoni in Siffert. Ko je Ickx prehitel Stewarta v 17. krogu, je imel Cevert slabih šest sekund prednosti, toda imel je Goodyearove gume, medtem ko je bil Ickx na Firestone. Približno na polovici od predvidenih 59. krogov je tudi Cevert začel čutiti močan understeer, kot Stewart na začetku dirke. Ickx v Ferrariju se je nezadržno približeval v 49 krogu pa se je na bolidu Ickxa odlomil alternator, odpadel, zadel menjalnik in ga preluknjal. Ne samo da je to pomenilo odstop Ferrarija, ampak je povzročilo tudi, da je na progi bila ogromna luža olja. Nanjo je pridrvel Hulme, čigar gume so bile že tako na meji, in s svojim McLarnom zletel s proge ter zvil obeso. Tudi vodilni Cevert je na istem mestu zletel s proge, a njegov Tyrell ni bil poškodovan ob trku z zidom. Nato so se zadeve malce umirile. Cevert je imel 29 sekund prednosti pred Siffertom in Petersonom v Marchu (ta je bil drugi v skupnem seštevku). V zadnjih krogih je moral Siffert varčevati z gorivom in Ronnie Peterson ga je kmalu ujel, a vrstni red se do konca ni spremenil.
To je bila prva in zadnja zmaga Ceverta, saj je ta popularni in nadarjeni voznik umrl dve leti kasneje na isti progi na Glennu. To je bila tudi zadnja dirka za Sifferta, umrl je namreč čez tri tedne v dirki na Brands Hatchu, ki ni štela za svetovno prvenstvo. Ronnie Peterson pa jima je sledil leta 1978, toda o vsem tem v drugih prispevkih.
A vendar tedaj, leta 1971, po dirki v Glennu to ni bilo pomembno. Vsi trije nasmejani so se veselili življenja, bogatih nagradnih čekov in predvsem enkratne dirke.
Simon Jazbec
