Legende F1: Kimi Räikkönen

Kimi Räikkönen je pri alfi Romeo doživel svojo drugo dirkaško pomlad. Prestop iz matičnega moštva Ferrari v moštvo Alfa Romeo Sauber F1 Team (danes Alfa Romeo Racing) je sicer zanj pomenilo, da se je prvič po 17 letih dirkanja v kraljevskem razredu poslovil od zmag, stopničk, najhitrejših štartnih položajev in seveda boja za naslov svetovnega prvaka. Toda lahko je  vozil v umirjenem ritmu, brez pritiska in užival v zadnjih letih svoje kariere. Le kdo bi mu zameril?

Kimijev dirkaški začetek

Kimi Räikkönen zagotovo predstavlja eno zadnjih dirkaških nostalgij v Formuli 1, saj je prišel v Formulo 1 na dokaj neobičajen način. Brez posebnega dirkaškega šolanja in pravzaprav z uspehi iz manj pomembnih dirkaških kategorij, z izjemo kartinga, kjer je bil uspešen v nordijskem delu sveta. Iz kartinga so dobro poznane njegove dirkaške prigode: od tega, da se mu je med neko dirko gokartov zlomil volan in je z njim po ravnini mahal po zraku, da bi mehaniku nakazal, da ima zlomljen volan, nato pa ga je ob koncu ravnine zataknil nazaj na drog in dirkal naprej, pa vse do prigode iz Monaka, ko je bil star 15 let. Takrat ga je pri dirkaški nesreči vrglo izven varnostne ograje. Gokart je sam spravil nazaj na stezo in z njim kasneje končal na tretjem mestu, čeprav so bili vsi v moštvu prepričani, da je odstopil.

Po karting dobi je Kimi za tisti čas dirkal v dokaj nepriznanih serijah tipa Formule Renault in Ford, saj v kakšno bolj priznano serijo zaradi finančnega primanjkljaja, kljub pomoči managerske naveze Dave in Steve Robertson, ni zmogel. Izjemen uspeh, kjer je beležil kar 56 % uspešnost (od 23 dirk, na katerih je nastopil, jih je dobil 13!), je vseeno začel sprožati govorice o novem super hitrem Fincu tudi v krogih blizu Formule 1. Ena od teh govoric je prišla tudi na uho šefa ekipe Sauber, ki je ravno v tistem obdobju iskal zamenjavo za Miko Sala, ki je odhajal k Toyoti (in mogoče te zgodbe nikoli ne bi bilo, če bi tisti ponujeni sedež v ekipi Sauber prvotno vzel Jenson Button, toda slednji se je takrat odločil za Renault).

Mugello 12/09/2000

V Formuli 1 se vseskozi išče talente in nič drugače ni bilo 12. septembra 2000, ko je Kimi Räikkönen prišel na test v ekipo Sauber. Njegov neposredni tekmec na testu v Mugellu je bil Pedro Diniz. Kimi, ki je sploh prvič prišel v stik s Formulo 1, se prvi dan ni proslavil. Čas kroga 1:30:008 s ga je uvrščal na sam rep razpredelnice, za neposrednim tekmecem pa je zaostajal malo manj kot 2,5 sekunde. Toda Michael Schumacher je v njem prepoznal talent:

»Videl sem ga voziti v Mugellu. Opazoval sem ga in ocenjeval njegove čase ter ugotovil, da bi lahko bil šampion. Delal bo napake, ampak saj jih vsi.«

Mugello 13/09/2000

Toda inženirsko znanje je bilo takrat že na tako zavednem nivoju, da so pomembni ljudje v moštvu Sauber vedeli, da morajo dirkače, ki prvič vozijo dirkalnik Formule 1, pustiti prespati noč, saj so v Formuli 1 zavorne poti bistveno krajše, gravitacijski pospeški pa bistveno močnejši od vsega, kar so dirkači kadarkoli pred tem čutili.

Kimija je na testih vseskozi spremljal Jacky Eeckelaert in začutil je, da se v Kimiju skriva nekaj več. Skupaj sta predelovala telemetrijo Sala in Diniza; Kimi je tako na stezi odkril nove točke zaviranja, dirkaške linije in vsem v ekipi vzel sapo, ko je drugi dan opravil s 40 krogi in z neverjetnim najhitrejšim časom 1:27:130 s. V enem dnevu je svoj čas popravil za skoraj tri sekunde! Svoje je tisti dan dodal nihče drug kot Michael Schumacher, ki je tekom popoldneva pri Sauberju povpraševal, kdo je vozil tisti dopoldan za njih. Ob odgovoru, da je to Kimi Räikkönen, se je pridušal z »lahko je hiter, lahko je hiter.«

Peter Sauber (vodja moštva Sauber) se je takoj zavedal, da ima ob sebi talentiranega mladega voznika. En sedež za sezono 2001 je bil v ekipi Sauber že zaseden in v njem je sedel Nick Heidfeld, medtem ko se je za drugi sedež boril plačanec Enrique Bernoldi, za katerim je takrat stala izjemno močna Red Bullova podpora (Red Bull je bil glavni sponzor moštva Sauber). Sauber se je odločil še za en test in 28. septembra istega leta postavil Kimija in Bernoldija na isto stezo ter ju neposredno soočil. Kimi Räikkönen je dvoboj dobil. Nato so prišla težja obdobja za šefa moštva, Petra Sauberja, ki se je navkljub številnim pomislekom ter mini aferi dr. Helmuta Marka, ki je isti dan razbijal po garaži Sauberja, češ da Bernoldi ni bil deležen pravičnega testa, nato res odločil za Kimija ter ga popeljal na dodatna testiranja v Jerez in Barcelono.

Sergio Rinland (takrat glavni inženir) je bil navdušen nad Räikkönenom, saj je v njem videl Senno:

»Videl sem v njegovih očeh. Pogledam sem ga v oči in pomislil, da sem ta pogled že nekje videl. In vem, kje sem ta pogled že videl. Dobil sem kurjo polt, ko sem se spomnil tega pogleda. Bil je Senna.«

Super licenca

Peter Sauber se je moral po sprejeti odločitvi soočiti predvsem z dejstvom, da Kimi Räikkönen ni imel super licence, ki je nujno potrebna in obvezna za dirkanje v Formuli 1. Šef FIE, Max Rufus Mosley, ni bil niti malo navdušen nad idejo, da bi prišel v Formulo 1 tako neizkušen voznik. Stvar je šla celo tako daleč, da je javno pribijal Petra Sauberja na križ. Max je srž problema videl v tem, da je imel Kimi do prve dirke v Formuli 1 zabeleženih vsega 23 dirk v enosedežnih dirkalnikih in to ne ravno v zahtevnih dirkaških serijah. Zato je objektivno predstavljal nevarnost za vse dirkače Formule 1. Mosley je kasneje popustil in v Formulo 1 spustil preprostega fanta, ki je v sebi morda skrival celo največji naravni talent v celotni zgodovini Formule 1.

Po koncu sezone je Kimi Räikkönen dobil ponudbo moštva McLaren, kjer je zamenjal svojega rojaka in najuspešnejšega Finca v Formuli 1, Miko Häkkinena, ki se je odločil za dirkaško upokojitev. Peter je Kimija še vedno cenil, čeprav se je odločil, da zapusti Sauber:

»Opazil sem, da je ista kvaliteta, ki me je pritegnila pri Kimiju – njegova jeklena odločnost – tudi razlog, da sem ga izgubil.«

McLaren

Prvo sezono Formule 1 je Kimi odpeljal izjemno. Moštvu Sauber je točke priboril že na prvi dirki (na katero je dejansko skoraj zaspal), sezono pa končal z devetimi točkami (točkovni sistem je bil takrat drugačen in točke si je delilo le najboljših 6 dirkačev na dirki) in bistveno pripomogel, da je moštvo Sauber tisto leto zasedlo odlično četrto mesto v konstruktorskem seštevku. Kimi Räikkönen je tako v svoji prvi sezoni navdušil dirkaško stroko in poklical ga ni nihče drug kot Ron Dennis, ki je ravno takrat iskal menjavo za Miko Häkkinena. Ron Dennis je tako, kot je to počel Peter Sauber, Kimija izpostavil že od samega začetka. Dr. Aki Hintsa, interni zdravnik McLarna, je na pobudo Häkkinena pustil raziskovanje v Etiopiji, kjer je takrat iskal meje človeškega telesa Haile Gebrselassieja in ostalih tekačev, in se pridružil Formuli 1 z namenom, da bi pripomogel k razvoju dirkačev ter izboljšanju njihovih fizičnih in umskih sposobnosti. Tako je dobil nalogo, da prevzame Kimija v svoje okolje in ga skuša izboljšati kot dirkača ter ga pripravi za napad na naslov svetovnega prvaka. Nad njim je bil navdušen:

»Räikkönenova sposobnost konceptualizacije tridimenzionalnega prostora je povsem onkraj tega sveta. Njegovi rezultati na testu so izjemni, pravzaprav najboljši, kar sem jih kdaj videl.«

Kimi Räikkönen je v naslednjih štirih letih v McLarnu pustil velik pečat. Dvakrat je postal svetovni podprvak (2003 izgubil naslov proti Schumacherju, 2005 proti Alonsu). Pri obeh naslovih je McLaren trpel za nezanesljivostjo tehnike in dizajna Adriana Neweya, ki je svoje dirkalnike tistega časa vedno postavljal preko meje mogočega. Tako smo videli veliko razburljivih dirk in trdih bojev, v katerih je Kimi na stezi vedno puščal prostor in se zelo redko zapletal v dirkaške nesreče, za katere bi bil sam kriv. S tem si je ustvaril ime ne samo zunaj Formule 1, ampak tudi znotraj, in sicer med dirkači, ter si pridobil spoštovanje inženirjev.

»Tukaj (Španija, 2006) in v Nemčiji (2006) je Kimi verjetno odpeljal najboljši dve dirki, kar ju bomo kdaj videli. Samo pogledati ga morate, ko stopi iz bolida, da vidite, koliko truda je vložil. Tu je dal vse od sebe – in veste, verjetno tega ni nihče opazil, razen fantov zraven. Vozil je le za točke in večino dirke je vozil le sam proti sebi. Bil je fantastičen.« (Mark Slade)

Ferrari 2007 in naslov svetovnega prvaka

Ko je leta 2006 Michael Schumacher še drugič zapored zavozil naslov v Ferrariju, je bil Luca Cordero di Montezemolo odločen, da kljub fantastično rekordni seriji Schumacherja iz prejšnjih let, ki bo ostala za vedno zapisana z zlatimi črkami v ta dirkaški šport, Schumacherja neposredno sooči s Kimijem Räikkönenom. Schumacher, ki ni bil vajen dirkati pod enakimi dirkaškimi pogoji kot njegovi moštveni kolegi, je s kislim obrazom in dolgim nosom umaknil svoje ime z dirkalnika ter ga prepustil Kimiju. Odločitev mu je olajšal tudi Felipe Massa, ki je v letu 2006 večkrat nakazal, da v kolikor se mu pusti, lahko odpelje zelo hitro dirko. Schumacher se je tako pomaknil v ozadje moštva in prevzel nekakšno mentorstvo nad Felipejem, s katerim sta bila odlična prijatelja.

TC in geometrija Bridgestonovih pnevmatik

Traction control oziroma elektronska pomoč pri dirkanju je bila takrat dovoljena v dirkalniku Formule 1, saj v tistem času FIA ni bila zmožna nadzorovati programov v dirkalnikih Formule 1. Kimi je imel s tem obilico težav, saj je bil TC praktično napisan za Schumacherja. Za nameček se je Kimi soočal tudi z geometrijo pnevmatik Bridgestona, ki je vsa leta svoj razvoj podrejal Schumacherju. Massa, s katerim je imelo moštvo že več izkušenj, je tako prosperiral in prevzel dirkaško dinamiko v začetku leta kljub temu, da je Kimi Räikkönen tisto leto prvo dirko v sezoni dobil.

Na drugi strani je prišla do izraza Kimijeva nepopustljivost, zato so bila testiranja z njegovim takratnim dirkalnim inženirjem Chrisom Dyerjem po navadi dolga in mukotrpna. Vse se je popravilo po VN ZDA tisto leto, ko je Chris na testiranjih v Silverstonu končno našel ključ v nastavitvi TC elektronike, ki je Kimiju ob razumevanju pnevmatik dala krila. Kimi je tako, če odštejemo VN Evrope, do konca sezone nanizal izjemne rezultate, saj je bil ob petih zmagah, na preostalih štirih dirkah sezone vedno na stopničkah!

Kimi Räikkönen je ob koncu sezone postal svetovni prvak za eno točko. Mnogi bodo rekli, da je Kimi dobil tisti naslov po sreči, saj se je tisto leto McLaren, ki je imel precej konkurenčen dirkalnik Ferrarijevemu, soočal s hudimi obtožbami na račun goljufije in so jim s strani FIE odvzeli vse točke, vozniške pa pustili, tako da je Fernando Alonso ob zaključku tistega leta, ko je bilo jasno, da ne bo mogel postati svetovni prvak, celo namerno vozil proti Lewisu Hamiltonu in mu na vse načine skušal odvzeti naslov svetovnega prvaka. Tega Alonso ni skrival niti na zadnji dirki, ko se je naslova Kimija odkrito veselil.

To seveda vse drži, ampak če spravimo stvari v kontekst ugotovimo, da če je bil Kimi leta 2003 in 2005 osmoljenec, je postal leta 2007 zmagovalec. Takrat je tudi pokazal, da zna biti čustev.

»Pravijo, da je hladen človek, toda ko je na zadnji dirki leta 2007 postal zmagovalec svetovnega prvenstva, sem ga videl jokati.« (Andrea Stella)

V primerjavi z Michaelom Schumacherjem je bil bolj sproščen, toda hkrati psihično izredno močan na dirkah:

»Kimi je bolj sproščen kot Michael in manj obremenjen s tehničnimi podrobnostmi. Če predstavimo nov del, bo Kimi rekel: ‘Vrzimo ga gor in poglejmo, kaj se zgodi.’ Michael pa bi hotel vedeti, kaj so pokazali testi simulatorja. Pri Kimiju je tisto, kar vidiš, tudi tisto, kar dobiš: nikoli se ne gre igric. Toda na progi je psihično zelo močan. Ne popušča pod pritiskom.« (Chris Dyer)

»Kimi je bil za volanom sposoben narediti toliko stvari, da nasveti naših inženirjev ne bi bili v pomoč. V tem smislu je Kimi boljši od Michaela Schumacherja. Ko sem delal kot Michaelov podatkovni inženir, smo mu morali vedno natančno povedati glede na podatke iz računalnika, kako lahko v različnih ovinkih vozi hitreje. Kimi ne potrebujete takšnih nasvetov. Rešitve najde sam.« (Andrea Stella)

Ferrari 2008 in 2009

Naslov Kimija Räikkönena v letu 2007 je obrnil ploščo tudi v moštvu Ferrari. Od moštva so se poslovili nekateri glavni akterji zlate dobe in premešana razmerja so dala zagon Felipeju Massi, da pokaže svoj potencial. Massa je z močno podporo Schumacherja preusmeril razvoj obeh dirkalnikov (2008 in 2009) v svojo smer, Kimi pa je padel v ozadje. Kimi Räikkönen nikdar ni slovel kot dirkač politike, kar pa je bilo na žalost za tisti čas nuja. Prvič, odkar smo Kimija spremljali po TV ekranih, je bilo vidno, da Kimiju manjka motivacija, kakor je izpostavil tudi Martin Whitmarsh:

»Ni političen, je povsem direkten – pri Kimiju je tisto, kar vidiš, tudi tisto, kar dobiš. Povrh tega pa vsi vedo, da je voznik zmagovalec. Mislim, da je bil tehnično podcenjen. Je zelo dober dirkač.«

Felipe Massa je naslov leta 2008, ko je tekom leta na čuden način premagal Finca v hitrosti, izgubil na zadnji dirki v morda celo najbolj napeti dirki zadnjih 20 let Formule 1. Leto kasneje, torej 2009, pa je prvič zabluzil glavni dizajner Ferrarijevega dirkalnika, Tombaziz. Spregled v tehničnem pravilniku leta 2009 je tudi za Ferrari pomenil, da so se večino sezone vozili za Brawnom. Čast moštva je tako tisto leto rešil prav Kimi, ko je moštvu privozil edino zmago v njemu tako ljubem Spaju.

To za Ferrari vseeno ni bilo dovolj in Luca Cordero di Montezemolo je bil odločen, da moštvo zapusti Kimi. Stvar je bila zelo sporna, toda takšna je Formula 1. Če je letel Schumacher, lahko leti tudi Kimi, sploh ob dejstvu, da moštvu ni prinašal rezultatov, za katere so ga plačali. Ferrari je ponovno prevetril moštvo, saj so vanj povabili dirkaško alfo in omego tistega časa, Fernanda Alonsa, ki pa je s seboj pripeljal kar nekaj ljudi iz Renaulta. Smešno je bilo le to, da so se odločili zamenjati Kimija, ki je sicer imel veljavno pogodbo za leto 2010. Ob enostranski prekinitvi pogodbe bi Kimi Räikkönen poleg izplačila pogodbe lahko odšel dirkat v drugo moštvo, vendar Ferrari tega ni želel in mu je pogodbo izplačal ter navrgel še nekaj denarcev samo zato, da Kimi v letu 2010 sploh ne bi dirkal.

Kimi Räikkönen je tako postal prvi dirkač v zgodovini Formule 1, kateremu je moštvo (in to ne katerokoli) plačalo zato, da ne dirka v karavani Formule 1!

Izlet v Rally in Nascar

Obilica denarja in veliko prostega časa sta se pri Kimiju odrazili v želji, da okusi svet dirkanja v profesionalnem razredu WRC prvenstva. Odločitev je ponovno vzela sapo vsem zbranim okoli dirkaške karavane, saj vožnja rally dirkalnika ne bi mogla biti bolj različna od vožnje dirkalnika Formule 1. Kimi Räikkönen je tako ob volan dobil sovoznika, ki ga je skozi vožnjo opremljal z informacijami, dirkaške steze so zamenjale dirkaške etape, asfaltno površino pa so prekrili pesek, kamenje ter sneg. In če je bilo kakršnokoli drsenje dirkalnika v Formuli 1 strogo prepovedano, je bilo z rally dirkalnikom to nujno oziroma želeno. To je bil narobe svet.

Pričakovanja dirkaškega sveta so posledično kar naenkrat dobila neznanski apetit in premnogi so Kimija že postavljali ob bok Johnu Surteesu, kateremu je med leti 1956 in 1964 uspel edinstven podvig, saj je postal svetovni prvak med motociklisti in v Formuli 1. Dirkači Formule 1 so v marsikaterem rumenem mediju čez noč ponovno postali neustrašni in brezpogojno najboljši na planetu. Dirkači Formule 1 in Formula 1 sama so takrat definitivno potrebovali Kimija Räikkönena, čeprav ga fizično ni bilo v tem športu.

Realnost pa je sedela nekje čisto drugje in Kimi je s svojima moštvoma Citroën Junior Team in Ice 1 Racing v letih 2010 in 2011 bolj iz gole zabave spoznaval drugo plat dirkaškega sveta, saj v praksi ni imel nobenih pravih možnosti, ker je dirkanje v WRC prvenstvu čisto na vrhu, ekstremno. Dirkanje ob asih, kot so Dani Sordo, Sébastien Ogier, Sébastien Loeb, Mikko Hirvonen, Jari-Matti Latvala in še bi lahko naštevali, je bilo kruto, neusmiljeno, neustrašno in vse prej kot lahko. Kimiju pa tudi ne prav posebno v užitek (ali ponos). Tako je tam doživel tudi nekaj velikih dirkaških nesreč, s svojo vožnjo pa privabljal tudi nasmeh na usta gledalcev in se iz meseca v mesec bolj dolgočasil.

Vseeno je Kimi Räikkönen pripeljal dirkalnik WRC na 10. mesto v skupnem seštevku in s petim mestom na dirki v Turčiji leta 2010 tudi pokazal, da se tisti surovi naravni talent še kako pozna na dirki. Kot zanimivost se lahko zapiše, čeprav je neposredna primerjava izrazito neprimerna, da je Kimi dirkal bistveno bolj zrelo in hitro kot ameriška rally primadona, Ken Block. Dirkaške govorice pa so tudi šepetale, da Kimi povprečno izgublja približno 0,8 sekunde na prevožen kilometer proti najboljšim na svetu.

In kot da mu vse to še ne bi bilo dovolj, se je tik pred ponovnim vstopom v Formulo 1 pomeril še v seriji NASCAR Camping World Truck Series (15. mesto) in NASCAR Nationwide Series. V obeh primerih je šlo za eno dirko in preganjanje dolgčasa, vsem pa je še enkrat pokazal, kako dober voznik je.

»Takoj se opazi, da zna voziti avto, ni dvoma, da je zelo dober voznik. Ima naravni talent za dirkanje. Poglejte, kaj vse je dosegel v Formuli 1. Zagotovo bo lahko hitro vozil po cesti, ki jo pozna. Je Finec, zrastel je na spolzkih površinah in prepričan sem, da se je precej časa igral na njih.  Logično je, da bo tako dober kot drugi finski vozniki.« (Sebastien Loeb)

Nazaj v Formulo 1

Ne glede na njegovo podobo v javnosti je Kimi Räikkönen pogrešal blišč, pogrešal je tisto, kar je gradil celo svoje življenje in tisto, kar mu je edino potešilo željo po dirkanju. Pogrešal je Formulo 1.

Kimi je tipal pri vseh moštvih, ob vrnitvi se ga je najbolj povezovalo z moštvom Williams, toda kasneje so na vrata potrkali pri Lotusu. Bolj natančno je v njem velik marketinški potencial videl takratni šef moštva Eric Boullier. Tehnični sestanek ob Jamesu Allisonu je zahteval testno vožnjo (da se Kimija oceni s strani stroke, kje po hitrosti je, saj so se dirkalniki v dveh letih odsotnosti precej spremenili, najbolj na področju pnevmatik) in ko je bil Kimi Räikkönen v svojem tretjem krogu testiranja v dirkaškem ritmu svetovnih prvakov, se je smejalo vsem v moštvu. Lotus se je odločil, da Finca dobro plača in okoli njega gradi uspešnost dirk v prihodnjih dveh letih.

Fantastični konstruktor dirkalnikov Formule 1, James Allison, je v letih 2012 in 2013 skonstruiral odlična dirkalnika, ki sta bistveno presegala finančne zmožnosti moštva. Kimi Räikkönen je s svojimi odličnimi vožnjami dodal še piko na i in prepogosto so bile na dirkah vse oči uprte v Lotusov dirkalnik, kjer je dirkal Kimi, čeprav morda ni bil čisto v ospredju. Tako smo prišli do nekaj najbolj poznanih Kimijevih fraz tistega obdobja, ki bodo odzvanjala v večnost tega športa:

»Samo pustite me pri miru. Vem, kaj počnem.«

 

»Ja, ja, ja, ja. To počnem ves čas. Ne rabite me spominjati vsako sekundo.

Kimi Räikkönen je v dveh sezonah pri Lotusu prišel do dveh zmag in kar petnajstkrat stal na zmagovalnem odru. Večkrat pa je James Allison izpostavil obžalovanje slabih kvalifikacijskih časov, saj je Kimi s svojimi dirkaškim ritmom vseskozi dokazoval, da bi lahko dirkalnik leta 2013 pripeljal celo čisto na vrh. Kot že rečeno, Kimi običajno v kvalifikacijah, ko je bilo najbolj potrebno, ni odpeljal dobrega kroga in je tako štartal nižje od pričakovanega, na sami dirki pa se je namesto, da bi se boril za najvišje mesto, tja prebijal skozi promet. Kimi je bil tako leta 2013 kar šestkrat drugi, kar je ob informaciji, da na zadnjih dveh dirkah sploh ni dirkal (dogovorjen je bil prestop v Ferrari), seveda zavidanja vreden rezultat.

Po dveh sezonah pri Lotusu se je Finec vrnil v Ferrari in eno sezono vozil ob Alonsu. Jean Todt je menil, da se bolje vklopi v Ferrari, kakor Španec:

»Kimi se bolje vklopi v ferrarijevo filozofijo kakor Alonso. To je zaradi njegove osebnosti, pogleda na življenje, je skromen in nič aroganten.«

Nazaj v Ferrari

Ferrariju, kjer so se v vmesnem času zgodili tektonski premiki na vseh področjih in kjer mu je, neuspešno sicer, vladal Fernando Alonso, so zvonili rdeči alarmi. Alonsu je srečo na dirkah obrnila tudi Fortuna in zadnji naslov svetovnega prvaka poskočnega konjička iz Maranella je segal v obdobje Kimija Räikkönena leta 2007. Kimi, ki je v Lotusu deloval izredno suvereno, je bil deležen občudovanja celotne karavane Formule 1. V zmešnjavi moštva Ferrari se je Luca Cordero di Montezemolo leta 2013 še zadnjič odločil obrniti stvari na glavo in je zato ob bok Fernandu Alonsu pripeljal Kimija.

Toda Fernando Alonso ni kdorkoli in dirkati ob njem je pomenilo veliko končanih dirkaških karier, da ne zapišem celo celih moštev (afera v McLarnu leta 2007 se je končala s skorajšnjo diskvalifikacijo McLarna iz Formule 1, nič kaj boljše je ni odnesel niti Renault s tovarniškim moštvom leto dni kasneje). Poznavalci Formule 1 smo vihali obrvi in se zavedali, da bi lahko bilo za Kimija tisto leto tudi zadnje v Formuli 1, saj v zgodovini Formule 1 ne obstaja dirkač, ki bi bil tako uspešen pri podrejanju moštva in izdelovanja dirkalnika sebi v prid, kot je bil Alonso.

Kasneje se je izkazalo, da je bilo leto 2014 verjetno najslabše v celotni zgodovini Ferrarija, ko je zanj dirkal Kimi. Dirkalnik, ki je bil podhranjen po moči motorja in slabo vozen, je bil samo fizični dokaz zmede v moštvu. Toda tisto, kar je ljubitelje Formule 1 morda celo bolj bolelo, je bilo to, da je bil Kimi Räikkönen prvič, odkar vozi Formulo 1, rezultatsko popolnoma razmesarjen. Alonso je kot pravi pitbull trgal Kimija na koščke dirko za dirko in navzven se je zdelo, da je vsega konec. Če so pri Lotusu gradili okoli Kimija, se je pri Ferrariju vse vrtelo okoli Alonsa in Kimi se je moral začeti znova boriti za svoj obstoj.

Potres v Ferrariju

Zgodilo se je nepričakovano. Ferrarijevi veljaki so ugotovili, da je njihovo moštvo pred popolnim razpadom. Da bi čim prej preprečili še večjo sramoto (Ferrari leta 2014 ni dobil niti ene dirke) so čez noč spektakularno odpustili praktično vse, ki so v moštvu predstavljali svoje oddelke. Leteli so Montezemolo, Nicholas Tombazis (dizajner dirkalnika), Luca Marmorini (šef motornega oddelka), Stefano Domenicali (šef moštva), Marco Mattiacci (šef moštva) in še bi lahko naštevali. Letel pa je tudi Fernando Alonso. Popolna zadušitev moštvenega tekmeca znotraj moštva je posredno zavirala razvoj dirkalnika in neposredno prinašala deficit celotnemu moštvu. To je bila kaplja čez rob in Fernando je moral kljub obilici smole leta 2010 in 2012 v napadih na naslov svetovnega prvaka spakirati kovčke.

»Kimijevi nastopi so bili osupljivi. Tudi Ferrarijevi inženirji ne razumejo povsem, kako mu je uspelo dobiti osvojiti nekaj stopničk.« (James Allen)

Svež veter in Sebastian Vettel

Brez praske Ferrarijeve čistke ni preživel niti Kimi Räikkönen . V moštvu je ostal zgolj zato, da sta skupaj s Vettlom, s katerim gojita izreden prijateljski odnos, vrnila dirkalnik nazaj na pota stare slave, saj je bilo jasno, da Ferrari rabi svoj čas, da se postavi nazaj na noge. Zahtevano je bilo popolno dirkaško sodelovanje brez sporov in zato je bil Kimi idealni kandidat. Nekako pa je bilo jasno tudi, da Kimi ne bo tisti, ki bo dirkal za naslov prvaka, ko se dirkalnik izboljša. Kimi je pri 36 letih prvič v življenju postal drugi voznik moštva s podpisom pogodbe pred sezono.

Ferrari je v letih 2015, 2016 in 2017 umirjeno razvijal dirkalnik in leta 2017 že kar pošteno stopil na prste Mercedesu, ki se je absolutno najbolje pripravil na dobo majhnega turbo motorja z velikim pomenom baterije ob njem.

Leto 2018 in Ferrari SF71H

Odlično delo tehničnega direktorja, Mattie Binotta, je ob izraziti pomoči sive eminence Roryja Byrna obrodilo sadove, ko katerih se je čakalo samo še motorni oddelek Ferrarija, da spravi skupaj nekaj več, s čimer se bodo lahko zoperstavili Mercedesu. Rešitev je prišla v motorju pod oznako “062 EVO 1.6 V6 t” in Ferrari ima letos prvič po mnogih letih dejansko možnost osvojiti naslov svetovnega prvaka in to iz lastne moči. Toda dirkalnik ni hitrejši po sekundo na krog, kakor je bil Vettel vajen iz svojih najboljših časov, samo približno enako hiter je kot Mercedesova srebrna puščica. Vettel se to sezono, in sicer do dirke v Singapurju, ni proslavil. Naredil je izredno veliko napak in si neposredno sam odvzel kar nekaj točk v boju za naslov. Nervoza v Ferrarijevih vrstah je ponovno stopila na plano.

Ferrarijevi veljaki so se še enkrat več sestali in spoznali, da potrebujejo novo dirkaško zasedbo, saj se s trenutno izredno težko kosajo proti Lewisu Hamiltonu, ki se zadnja leta, kadar je visoko motiviran, zdi kot dirkaški bog iz drugega sveta. Pri Ferrariju so se tako odločili, da predvsem zaradi Vettlovih napak in njegove nezanesljive vožnje pod pritiskom, razbijejo dirkaško idilo v moštvu. Kimija so odpustili iz moštva in letos dirka svojo zadnjo sezono za Ferrari, Sebastian Vettel pa je v letu 2019 prišel pod pritisk izredno hitrega, mladega in z energijo napolnjenega Charlesa Leclerca. Dirkaška idila v Ferrariju se je tako končala in čas je, da se Vettel končno dokaže.

Zdi se, da je Ferrari ponovno potegnil pravo potezo, saj mladega Monačana krasi kruta in uspešna dirkaška pot, na kateri mu ni bilo nič podarjeno (na tej poti je Charles izgubil tako očeta, kot svojega dirkaškega mentorja Julesa Bianchia, ampak o tem več ob kakšni drugi priložnosti). Charles je tudi izredno lepo progresivno šolan in se ponaša s kar nekaj naslovi v nižjih kategorijah, vključno z naslovoma GP3 in GP2 prvaka.

Nazaj v Sauber

Kimi Räikkönen , ki je pred leti trdil, da je Ferrari zadnje moštvo za katerega bo kadarkoli dirkal v Formuli 1, je še enkrat več dokazal, kako uživa v dirkanju dirkalnika Formule 1. Pri tem gre občudovati predvsem njegovo zmožnost sprejemanja neuspeha, saj se je, s tem ko je podpisal pogodbo za Alfo Romeo Sauber F1 Team, avtomatično odpovedal zmagam in boju v ospredju. Pa ne samo to. Zagotovo je Kimi s tem izgubil nekaj tudi pri navijačih, katerim se je zdelo neizmerno fino, da se Kimi lahko na najvišjem nivoju športa obnaša po svoje. V očeh gledalcev je vedno deloval kot človek, ki se ne pusti ukloniti sistemu in živi po svoje, hkrati je pa tako dober, da ga moštvo ne želi izgubiti. Njegovo analogijo komunikacije skušajo celo prevzeti mladi dirkači Formule 1.

Toda početi vse to v drugorazrednem ali celo v tretjerazrednem moštvu, ob nekem slabem sovozniku, ni isto. Zato verjamem, da si je Kimi s tem prestopom naredil nekaj škode na ugledu svojega priimka in to med gledalci po celem svetu. Če bi jim želel ugajati, bi sedaj moral izstopiti iz Formule 1 in se dostojno posloviti. Ampak Kimi je poslušal sebe. Poslušal je svoje občutke in še enkrat več je naredil tisto, česar ni nihče pričakoval. Še enkrat več se postavlja v situacijo, ki je neugodna, saj si celo Formula 1 kot šport morda ne zasluži slovesa takšne legende na tak način.

Vsaj do konca sezone 2020 bo Kimi Räikkönen tako dirkal v sredini ali začelju dirk. Ne bo ga motilo, da bo njegovo ime napisano v drugi polovici startne vrste in ne bo ga motilo, da ga bodo dirkači spredaj prehitevali za krog. Kimi tako vozi dirkalnik Formule 1 v dobrem in slabem in s tem še enkrat več izkazuje temu športu neizmerno ljubezen.

Občudovanja je vredno, ko se ozremo nazaj in vidimo, da se je nekdo, ki je bil vsa ta leta dirkaško izredno izpostavljen (moštveni tekmeci Kimija skozi leta so bili: Nick Heidfeld, David Coulthard, Juan Pablo Montoya, Felipe Massa, Romain Grosjean, Jérôme d’Ambrosio, Giancarlo Fisichella, Fernando Alonso in Sebastian Vettel), hkrati pa v svoji mladosti ni bil deležen niti približno tako kakovostnega šolanja kot ravnokar omenjena konkurenca, uspel v najbolj zahtevnem dirkaškem okolju na našem planetu obdržati 20 let. Sir Stirling Moss celo meni, da je najhitrejši voznik na svetu.

Izjemno!

Kerim Vodnik

Kimi Raikkonen: Ledeni Finec ki je združil svet Formule 1