Honda RA302: Konec sanj

jo schlesser

Pri Hondi so vedno imeli cilj, da svoje projekte speljejo nekoliko drugače od ostalih. Težnja biti zmeraj nekaj posebnega v kombinaciji z njihovo trmoglavostjo jih je leta 1968 stala veliko, morda celo preveč. Njihovi bolidi RA300 in RA301 so bili v bistvu delo angleškega podjetja Lola. Skupaj s Hondinimi motorji so bili bolidi kar precej nad minimalno dovoljeno težo, a v rokah Johna Surteesa so dosegli dokaj dobre rezultate, celo zmago. Za razliko od omenjenih dveh bolidov je nov RA302 nastal v celoti kot Hondin projekt. Poleg tega je Soichiro Honda zaukazal, naj bo nov bolid lahek, pa naj stane, kar hoče.

Prav to vodilo je Yoshia Nakamuro in Shoichija Sana gnalo v ekstrem, ki se je na koncu pokazal kot povsem napačen. Ker naj bi imel RA301 nekaj manj kot 200 kg nad dovoljeno težo, so sedaj pri novem bolidu drastično pazili na vsak gram. Odločili so se za projekt z zračno hlajenim motorjem, da so se lahko odpovedali hladilniku, cevnemu sistemu, črpalki in hladilni tekočini. Čeprav se je Porsche z zračno hlajeni motorjem iz Formule 1 umaknil že leta 1962, je Hondi uspelo leta 1968 napraviti motor V8, s kotom 120 stopinj, ki naj bi proizvajal 430 bhp pri približno 9500 obratih, kar je bilo primerljivo s konkurenco. Šasijo so napravili kar se da kratko in voznika postavili čisto naprej, saj ni bilo potrebno izgubljati prostora za hladilnik. Na voznikovo zaščito pri morebitnem trku sploh niso mislil, bistveno je bilo prihraniti težo. Tako so šasijo obdali z izjemo tanko plastjo iz magnezijeve litine, ki je pripomogla, da so dosegli mejo 500 kg. Težava pa je bila, ker je bila le-ta izjemno vnetljiva.

Skice Honde RA302

Na prvi pogled je bil bolid RA302 eleganten, kratek, brez značilnega vstopnika v nosu, a z zanimivimi vstopniki na zadnjem delu, ki so usmerjali zrak mimo motorja, da se je le-ta lažje hladil. Vendar RA302 je bil revolucionaren le na papirju. John Surtees potreboval samo dva kroga v Silverstonu, da je projekt ocenil kot porazen. Prva problem je bil, da so projektanti pazili samo na težo bolida in ne na razporeditev le-te, zato je bil RA302 zelo nestabilen. Druga šibka točka je bil motor, ki se je nevarno pregreval, poleg tega pa je začel že po dveh poskusnih krogih bruhati olje. Tretji problem je bila sama konstrukcija bolida, ki se bi vnela takoj ob najmanjši nepazljivosti oziroma stiku z žarečim delom, na primer z zračno hlajenim motorjem. John Surtees je gladko zavrnil, da bi dirkal v tej smrtni pasti.

Pri Hondi se sploh niso zmenili za Surteesove opazke. Na vsak način so hoteli, da bi bolid RA302 dirkal na prihajajoči VN Francije, saj je hotel francoski uvoznik dodatno oglaševanje za prihajajočo Hondo 1300 (ki je tudi bila zračno hlajena). RA302 je tako moral na dirko, vendar John Surtees je imel zadosti dirk za sabo, da se je lahko uprl Soichiru Hondi. Povedal mu je, da on s tem bolidom ne bo dirkal in pika, raje bo imel varnejšega RA301. Ekipi ni preostalo nič drugega, kakor da dobijo nadomestnega voznika. Nesrečnež je bil Jo Schlesser, takrat že štiridesetletni voznik, znan v Formuli 2, in svojevrsten idol francoske množice ob progi.

Schlesser se verjetno ni točno zavedal, kaj počne. Z RA302 se je kvalificiral na 16. mesto od 18., moštveni kolega Surtees pa je bil na 7. Najhujše je prišlo nato na dirki, ki je za Schlesserja trajala le dva kroga. Na progi Les-Essarts se je na koncu klanca pred ovinkom Les Six Frères pokazala vsa nestabilnost bolida RA302. Schlesser je med zaviranjem izgubil nadzor, se prevrnil in 200 litrov goriva, zračno hlajeni motor ter magnezijeva šasija so naredili svoje. Ostal je ukleščen pod svojim vozilom in gorel, toda nihče mu ni mogel pomagati, ker gorečega magnezije ni mogoče pogasiti. O tragični nesreči pričajo grozljive slike bolidov, ki švigajo mimo ognjene krogle, ki žari tam na robu proge. Ironično je, da je za zmagovalcem Ickxom prišel na cilj prav Surtees s »starim« RA301.

Schesserjeva smrt je pretresla vse, še posebej Guya Ligierja, za katerega je dirkal v Formuli 2. V njegovo čast je od takrat naprej vse svoje bolide označeval z začetnicami »JS«. Edini, ki se niso zavedali resnosti situacije, so bili prav Hondini ljudje, ki so za VN Italije pripravili drugi bolid RA302 in zopet prosili Surteesa, če bi ga vozil. John seveda ni pristal in RA302 je tako ostal v boksih. Posledično se je Honda konec sezone umaknila iz Formule 1 kot konstruktor, vse do leta 2006, ko so predstavili RA106.

Simon Jazbec

Preberite tudi:

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja