Alfa Romeo 158: Mala Alfa ali “Alfetta”

0

Ko se je 13. maja 1950 v Silverstonu začela prva dirka Formule 1 je bil favorit jasen. Alfetta – “mala Alfa” – je dobila svoje ime po kompaknosti in dimenzijah. Od štirih dirkalnikov, ki so se zvrstili na štartu je le Juan Manuel Fangio dirko končal predčasno, medtem ko so preostali trije dirkalniki osvojili prva tri mesta z najbližjim zasledovalcem 2 kroga zadaj.

Ko se je v 40-ih leti nacistična Nemčija odločila tekmovati v motošportu je v razvoj dirkalnikov vložila velike vsote denarja in preostali svet je hitro začel zaostajati. Alfa Romeo je želje po dirkanju na visokem nivoju opustila in leta 1937 je inžinir Gioacchino Colombo za italijanskega proizvajalca avtomobilov ustvaril dirkalnik, ki bi lahko dirkal v drugorazrednem italjanskem prvenstvu Voiturre. Motor je dosegal 200hp pri 7000 obratih na minuto.

Dirkalnik je slavil dvojno zmago na svoji prvi dirki v Livornu 7. avgusta 1938, a stvari so se kmalu obnile. Italijani so si želeli zmage na 1939 VN Tripolija, kjer so bila pravila spremenjena in so lahko dirkali le dirkalniki narejeni za Voiturette razred, ki je tedaj sestavljal pomembno točko v internacionalnem koledarju dirk. Pravila so bila spremenjena zaradi enega samega razloga: da Nemci ostanejo doma. Kar pa organizatorji niso vedeli je, da so pri Mercedes-Benzu skrivnostno razvili tudi Voiturette dirkalnik – W165. Nemci so v Libijo pripeljali dva dirkalnika in slavili dvojno zmago. Obe Alfi sta se izkazali za nezanesljivi ob poskusih ujeti srebrni puščici.

Mercedes-Benz W165

V času svetovne vojne se je dirkanje za 6 dolgih let ustavilo. Legenda pravi, da so bile 3 “Alfette” skrite v sirarni na severu Italije. Leta 1947 je bil ustanovljen nov razred dirkanja, ki pa je zahteval določene omejitve – imenoval se je Formula 1. Alfette so pravilom ustrezale in se dirkanja udeležile, pred tem pa bile še dodatno nadgrajene – pogonska enota je dosegla že več kot 300 hp. A ko so šefi pri Alfi ugotovili, da je dirkalnik tako dober, da mu v povojnih razmerah nihče ne more blizu so razvoj za leto dni opustili. Leta 1948 je na VN v Švici življenje izgubil Achille Varzi, leto kasneje eden najboljših dirkačev tega obdobja Jean Pierre Wimille, ki je dvakrat zmagal na dirki za 24 ur Le Mansa in 4 od 8 dirk Formule 1 med sezonama 1947 in 1948, ter Count Carlo Felice Trossi zaradi rakavega obolenja. Alfa je v letu dni izgubila tri zvezdniške dirkače in se v letu 1949 udeležila le nekaj dirk.

Jean-Pierre Wimille

Leta 1950 so bile tri zvezde dirkanja zamenjane z tremi “F” – Farina, Fagioli in Fangio. Dirkalniki so bili izboljšani in se sedaj dosegali že 350hp. Alfette so zmagale na vseh šestih preizkušnjah prve sezone svetovnega prvenstva Formule 1 – z izjemo dirke v Indianapolisu – poleg tega pa zmagali vse preostale dirke, ki niso štele za svetovno prvenstvo. Giuseppe Farina je postal prvi svetovni prvak, Fangio in Fagioli sta bila njegova edina konkurenta.

Prvi svetovni prvak Formule 1 – Giuseppe Farina

Proti koncu leta 1950 se je pojavila Alfa 159, ki pa je bila le nadgrajena verzija modela 159. Glavna razlika je bila posoda za gorivo in motor, ki je dosegal 420hp moči. 1951 je Alfa doživela prvi večji poraz, vse od leta 1939 ko je Frolian Gonzalez s Ferrarijem 375 zmagal v Silverstonu. Ferrari je zmagal še dvakrat tega leta a Juan Manuel Fangio je v žep pospravil naslov svetovnega prvaka na zadnji dirki sezone kamor je ekipa pripeljala 159M – Maggiorata (velika, močnejša).

Dirkalnik je proti koncu potreboval 2-3 postanke na dirko zaradi velike porabe goriva. Pri Alfi so ocenili, da je Alfetta dosegla svoj razvojni maksimum, denarja za nov dirkalnik pa ni bilo in dirkaška zgodba Alfe Romeo se za dolgo časa zaustavila.

Lotus 72: Francoska revolucija Formule 1

 

guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
Oglejte si vse komentarje