Brabham BT52 ima tako neverjetno zgodbo, da so nekatere podrobnosti še danes zavite v tančico skrivnosti. V nadaljevanju si bomo pogledali, kako je ekipi sploh uspelo ustvariti takšen bolid in, kar je še pomembneje, kako jim je uspelo vpeljati toliko inovacij. Zgodba o bolidu Brabham BT52 se je začela leta 1982, ko so se po koncu sezone pri FISI odločili prepovedati bolide s talnim efektom. Bernie Ecclestone, takratni lastnik ekipe Brabham, se s tem ni strinjal in se je do zadnjega boril proti spremembam pravilnika. V zmago je bil tako prepričan, da je svojemu oblikovalcu Gordonu Murrayju naročil, naj za sezono 1983 ustvari bolid, ki bo izkoriščal talni efekt. Gordon ga je seveda poslušal in zrisal bolid, imenovan BT51. Toda tik pred začetkom sezone je prišla uradna novica, da je Ecclestone svojo bitko izgubil in da je na obzorju nov pravilnik. Murray ni imel druge izbire, kot da vse načrte BT51 pospravi in začne znova. Tako rekoč iz ničle jim je uspelo v šestih tednih ne samo izrisati nov bolid, temveč ga tudi zgradili in pripravili za dirko. Kaj takšnega si je danes skoraj nemogoče zamisliti.
Brabham BT52 je bil resnično revolucionaren in daleč pred vso konkurenco. Ker bolid ni več smel izkoriščati talnega efekta, ni bilo več potrebnih dolgih bočnih struktur. Murray je hladilnike postavil karseda nazaj in narisal majhne kratke vstopnike pred njimi. Da bi bolidu omogočil karseda dober oprijem na zadnji osi, je vse, kar je lahko, postavil proti zadnji osi. Razporeditev teže je bila tako 70 % na zadnji osi in 30 % na prednji. To je pomagalo, da so lahko na asfalt spravili vso moč motorja BMW M12. Gordon Murray pa še ni končal s presenečenji. V sezoni 1982 so poskusno ponovno uvedli dolivanje goriva in Murray je v BT52 vgradil manjši rezervoar od maksimalno dovoljenega. Domneval je, da bodo tako postopali tudi pri konkurenci, toda že na prvi dirki je videl, da se je edini tega spomnil.
Murray pa je na bolidu Brabham BT52 poskrbel še eno veliko inovacijo. Bolid je bil že od vsega začetka zamišljen modularno. Ker je bil Brabham majhno moštvo, je bilo potrebno vse racionalizirati. Takrat so imeli kvalifikacijski motorji življenjsko dobo približno pet krogov, nato jih je bilo potrebno zamenjati. BT52 je bil prvi bolid, ki je bil zasnovan tako, da so celoten sklop, s hladilniki, cevmi, napeljavo in tekočinami, enostavno odvili in na njegovo mesto privili novega, ki je že čakal pripravljen v boksih. Podobno je bilo z vzmetenjem, rezervoarjem in vsemi preostalimi deli bolida. Brabham BT52 je imel tudi najdaljšo medosno razdaljo v sezoni 1983 in karakteristično obliko puščice – dolg, zašiljen nosni del, tik pred zadnjimi kolesi pa so se pojavile prve strukture. Bolid je bil zelo eleganten, pravzaprav neverjeten podvig za šest tednov dela.
V prvi polovici sezone je z BT52 Nelson Piquet dosegel eno zmago, dve drugi mesti in dve četrti, Riccardo Patrese pa je imel ogromno smole. Na Veliki nagradi Velike Britanije so pokazali novo izpeljanko BT52B. Najvidnejša razlika je bila v tem, da je BT52 bil bel z modrimi črtami, BT52B pa moder z belimi. Tudi tehnične izboljšave so bile seveda potrebne, saj je sam Murray priznal, da je bil BT52 verjetno bolid z najmanj možnimi nastavitvami nasploh – možne naj bi bile samo nastavitve na sprednjem profilu. Z novo izpeljanko BT52B je Patrese v zadnjih sedmih dirkah dosegel zmago in eno tretje mesto, Piquet pa je bil še bistveno boljši. Dosegel je dve zmagi, eno drugo in dve tretji mesti, na koncu sezone pa je osvojil svoj drugi naslov Svetovnega prvaka. Piquet je bil prvi, ki mu je to uspelo s turbo motorjem. Brabham BT52 je imel veliko zaslug za ta fantastični rezultat. Za vedno se bo vtisnil v spomin kot bolid v obliki puščice, ki je bil po konceptu daleč pred vso konkurenco, čeprav je nastal v slabih šestih tednih.
Simon Jazbec
