Bodimo iskreni, leto 1999 je bilo v Formuli ena po mojem mnenju nasplošno ena izmed največjih fars. Že na začetku sezone je nekomu šla v nos zmaga Eddija Irvina. Pa dobro, saj je bila šele prva dirka, a se je vedelo da na koncu ne bo zmagal. Favorit je bil namreč drugi. Nato se je zgodila nesreča z zlomom noge Michaela Schumacherja. Zaradi nesrečnega slučaja, preveč agresivne vožnje, ali pa dejstva, da se Irvine sredi ovinka ni umaknil. In po sili razmer je Eddie postal prvi voznik Ferrarija.
Ok, priznam, takrat sem navijal za njih, Eddie mi je bil zmeraj simpatičen in na koncu, zakaj ne? Underdog v dobrem bolidu, ki bi lahko postal prvak. Ja filmsko, napeto dih jemajoče, skratka Formula ena. Farsa se prične na veliki nagradi Evrope, ko Irvinu pri postanku iščejo gumo celih 28 sekund in v mojih očeh izgubijo vso spoštovanje in kredibilnost.
Dve dirki pred koncem se Kaiser Michael vrne na dirko v Maleziji. In po moje je bila to, ena izmed največjih fars v modernem svetu formule ena. Iz tedaj zmagovitega Irca (ki je kljub temu, da mu lastna ekipa ni pomagala, imel še zmeraj dobre možnosti za prvenstvo) se ponovno spremeni v drugega voznika, ki ni prav hiter. Čeprav je bil Schumacher na bolniški in je izpustil kar nekaj dirk, je bil na kvalifikacijah 0,947 sekunde spredaj na Pole Positionu. Tudi moštveni kolega Mike Hakkinena, David Coulthard, je bil pred Fincem, a za šest stotink ( ne desetink). Sta bila rdeča bolida enaka? Ne vem, ju nisem razstavil, a eden je bil hitrejši od drugega. Sumim pa, da nekaj je bilo na tem. Razumel bi, da bi bile razlike med enakimi bolidi minimalne in ne sekundne, a tu se farsa šele zares prične. V borbi za naslov je bil Irec, zato ga je Schumacher branil celo dirko, upočasnjeval ritem in na koncu jima uspe dvojna zmaga ( za las, taktično) pred Miko Hakkinenom. Eddie Irvine je zmagal, a je bil celoten vikend počasnejši, njegov bolid enostavno ni bil hiter. Ne namigujem na nič, a po tistem postanku v boksih nekaj dirk prej, sem postal sumičav. Saj veste tudi to so dirke, včasih je potrebni kaj žrtvovati za skupno zmago. A tukaj so bili pri Ferrariju tako očitni, da je bilo malce smešno. In ker je v Formuli ena po navadi pretiravanje sestavni del, sta oba Ferrarijeva bolida izključena zaradi tehnične neustreznosti. Farsa vseh fars je to, da jih uvrstijo nazaj na prvi dve mesti, ker tehnični delegat ni pravilno meril oziroma upošteval tolerance. Irvine postane prvi zmagovalec dirke v Maleziji in vodilni v skupnem seštevku voznikov, Ferrari pa vodilni v konstruktoskem seštevku.
Zakaj pa vse to imenujem farsa? Naslednjo dirko, zadnjo, na Japonskem, zmaga Hakkinen, za njim Schumacher in nato Irvine. Irvine je drugi le za dve točki ( po sedanjem sistemu točk bi bil Irec prvak) Ferrari je bil konstruktorski prvak. Razumem, čeprav se ne strinjam z moštvenimi ukazi. Pa vendarle zaboga, ali jih upoštevamo do konca, ali se pa dirka. Bi bila številka ena na nosu poceni Irca žalitev v primerjavi z dvojko na nosu bogato plačanega Nemca? So v Maleziji uprizorili farso za to, da ne bi izgledalo tako očitno, da je bil Irvine izdan od lastnih ljudi kot Gaj Julij Cezar? A naslov je naslov, kot je rekel Cezar Vespazijan, denar pobran za uporabo stranišča ne smrdi. Tako tudi Ferrariju takrat prvi naslov po Jodyu Schekterju na prsih Eddija Irvina ne bi smel smrdeti. A vsak si lahko misli po svoje. Le strinjati se moramo s tem, da Irvine v Maleziji 1999, kljub zmagi ni bil najhitrejši.
Simon Jazbec @F1.si
@simonjazbec
Kaj je pa bilo potem v Suzuki? A Schumi ni spustil Irvina?
Ne, ni. Zato sem dejal da je to farsa…
Hakkinen bi bil prvak, tudi če bi Schumacher spustil Irvina na Japonskem na 2. mesto. Imela bi enako število točk, a zaradi več zmag v sezoni bi bil prvak Hakkinen…
Če upoštevamo ( ker smo v deželi čejev) menjavo gume na veliki nagradi Evrope…..potem bi lahko bilo drugače….
A dejstvo je, da v veliki nagradi Malezije Eddie Irvine najhitrejši ni bil, in da na naslednji dirki s strani ekipe podprt ni bil….kot sem omenil, sem proti takim ukazom, ker je bil Schumacher hitrejši, je bilo potrebno da je bil pred njim tudi v Maleziji….kar se je dogajalo na dirki je bila farsa.
Moje osebno mnenje pa je, da drugi voznik ni smel postati svetovni prvak. In o tem se lahko diskutira……
Pri Ferrariju je vse mogoče 😎
Sicer malo pozno komentiram tole glede na dan izida tega teksta, a Ferrari-ju je šlo v nos tudi to, da je imel Irvine že od konca poletja podpisano pogodbo z Jaguarjem.
Da bi bil prvak nekdo, ki je voznik št. 2, zapušča moštvo in ki bi še s seboj vzel številko 1, je bilo za njih očitno nedopustno. Dejstvo pa je, da so pot proti naslovu gradili 4 sezone predvsem na Schumi-ju in prvi prvak po 20 letih je bil lahko samo on in nihče drug.
Takšna je pač (bila) filozofija Ferrari-ja.