Gerard Ducarouge: Mož, ki ni znal razvijati bolidov

0

Eden najbolj genialnih inženirjev Formule 1, Gerard Ducarouge, se je znašel v Formuli 1 bolj po naključju kot po lastni želji. Imel je diplomo Ecole Nationale Technique d’Aeronautique, kar mu je omogočilo delo pri Matri, na oddelku za razvoj raket. A pri Matri so imeli tudi dirkalni oddelek, na katerega so kmalu predstavili Gerarda. Njegovo delo je pravzaprav takoj pritegnilo pozornost, kajti podpisal se je pod Matro MS80, prav tisto, s katero je Jackie Stewart leta 1969 osvojil prvi naslov, Matra pa naslov med konstruktorji. Stewart je MS80 označil za najbolj prijeten bolid v zavojih, kar jih je kdaj vozil, zasluga za to pa gre Ducarougu. Kot dober aerodinamik je prvi usmeril zračni tok okrog bolida in profilov, natanko tako, da je v ovinkih bolid najbolj potisnilo k tlom.

Matra je sicer leta 1974 izstopila iz Formule 1 kot konstruktor, toda do takrat se je lahko Ducarouge, znan v boksih kot “Duca”, pohvalil s tremi zaporednimi zmagami na 24 ur Le Mansa s svojimi prototipi. Ekipo Matra je nato kupil Guy Ligier in Ducarouge je bil seveda vključen v paket. Čeprav je bil Gerard genialen, je imel veliko hibo, namreč, ko je prišel na vrsto razvoj bolida skozi sezono so pod njegovo taktirko mnogokrat zašli v slepo ulico. Seveda je prav on stal za vsemi zmagami ekipe Ligier in predvsem Lafitta v prvih letih te ekipe, poglejmo pa zgolj eno izmed njegovih stvaritev, Liger JS11. Na začetku sezone 1979 je bil to najboljši bolid, ki je bil dominanten do prihoda Ferrarija 312T4. Tu je treba poleg vsega  omeniti še neumno nesrečo Depallierja, ki je bila velik udarec za ekipo. Najhuje pa je bilo to, da so na koncu sezone dobesedno tavali v temi. Enostavno so jih v razvoju bolida skozi sezono drugi prehiteli.

Med Guyem Ligierjem in Duco se je dokončno zalomilo leta 1981, ko je bil odpuščen, čeprav je Lafitte z njegovim JS17 dosegel dve zmagi. Takšni kadri pa ne ostanejo dolgo brez dela in Ducarouge (katerega nadimek so Italijani spremenili v Ducarosso) je svoje mesto dobil pri Autodelti oziroma tovarniškem moštvu Alfe Romeo. Tam je poskušal ekipo usmeriti v napredne tehnologije, kot so bile šasije iz ogljikovih vlaken, a je bil sredi sezone 1983 znova odpuščen, to pa zaradi tega, ker je bil na VN Francije bolid Andree de Cesarisa prelahek.

Gerard Ducarouge

Duca je verjetno le povesil sončna očala na nos in vzdihnil dim skozi eno izmed mnogih cigaret, ki jih je pokadil. Če ni bil dober za Alfo Romeo, so pri Lotusu pravkar
izgubili Chapmana in Ducarouge je bil pravi mož za njih. V petih tednih je zrisal in vodil izdelavo Lotusa 94T, nato je sledil 95T (de Angelis tretji v skupni uvrstitvi a brez zmage) in 97Ts katerim so dosegli le tri zmage in 8 pole positionov na 16. dirkah. Znova je bila težava v razvoju čez leto, a z bolidom, ki ga je narisal Ducarouge je Ayrton Senna dosegel svojo prvo zmago. Temu sta sledila 98T in predvsem 99T s katerim je prav Senna dosegel prvo zmago za bolid z aktivnim vzmetenjem leta 1987.  Prav v času Lotusa je Duca v Formulo ena vpeljal bočne usmernike pred vstopniki na bokih na že omenjenemu modelu 97T.

Od Lotusa je odšel k ekipi Larousse, kjer je sodeloval z Lolo, ki je ekipi dobavljala šasije, nato pa e vrnil v Ligier, kjer je bil tehnični direktor do sredine sezone 1994, ko je Briatore kupil ekipo. Nato se je Ducarouge vrnil prav na začetek in kot eno njegovih zadnjih stvaritev povezanih z Formulo 1 moram omeniti Renault Espace F1, ali poenostavljeno povedano enoprostorec Espace z vgrajenim motorjem V10 iz programa Formule ena. Umrl je leta 2015, star 73 let.

Duca se je sam opisal kot »človek, ki je zmeraj v časovni stiski, nesposoben delati na dolgoročnih projektih«, iskren, direkten in le malokdo je upal ugovarjati, ko je zaslišal njegov globok glas. Skrit za temnimi sončnimi očali in z nepogrešljivo cigareto v ustih je bil en izmed najpomembnejših snovalcev Formule 1 od konca šestdesetih, pa do 90. let prejšnjega stoletja.

Simon Jazbec

guest

0 Komentarji
Inline Feedbacks
Oglejte si vse komentarje