Mclaren M23 – Preboj med velike

0
Mclaren M23

McLaren je bil na začetku 70. let ekipa, ki je resda že zmagovala dirke, toda konec šestdesetih in začetek sedemdesetih let sta zaznamovali predvsem moštvi Lotus in Tyrell (z Matro in svojimi šasijami). Čeprav Bruca ni bilo več med nami, so imeli v ekipi Peta Revsona in “Medveda” Hulma. Ko so  leta 1973 predstavili svoj nov bolid je bil po eni strani ta evolucija njihovega bolida M16 iz dirke za 500 milj Indianapollisa, toda Gordon Coppuck in John Barnard sta “navdih” za slavni M23 dobila pri konkurenčnem Lotusu 72 s katerim sta delila tudi, takrat skoraj povsod prisoten Cosworth DFV. Seveda ne moremo trditi, da je bil bolid v svoji zasnovi revolucionaren ( Lotus 72 je bil predstavljen že v sezoni 1970) a zanimivo je, da je McLaren prav z razvijanjem tega bolida dosegel tiste rezulate, ki ekipo postavile na zemljevid velikih imen Formule ena.

Nesmrtni Lotus 72

Že v prvi sezoni je bolid zmagal tri dirke (eno s Hulmom in dve z Revsonom), za volanom pa smo videli tudi vragolije Jodya Scheckteja in eno mojstrovino Jackieja Ickxa. Tretje mesto med konstruktorji (čeprav vseh točk niso dosegli z M23) je bil zelo vzpodbuden začetek. V sezoni 1974 je Revsona zamenjal Fittipaldi, ki je Lotus 72 poznal do obisti in Mclaren M23 so razvili tako, da sta si bila bolida med sabo še bolj podobna. Menim, da mora F1 navdušenec res dobro poznati značilnosti enega in drugega bolida da ju enako obarvana loči med sabo. V letu 1974, v prvi sezoni z bolidi v barvah Malrlbora (tretji bolid je bil še zmeraj v barvah Yardley) je Emerson Fittipaldi postal svetovni prvak med vozniki, McLaren pa med konstruktorji. Leta 1975 ni šlo vse po sreči, a so bili na koncu kljub vsemu tretji. Emerson je zmagal dvakrat Jochen Mass pa enkrat.

Emerson Fittipaldi(BRA)McLaren M23
1974

Pravi mit pa je bolid postal v naslednji sezoni. Za M23 je bila to že četrta sezona, kar je danes nekaj nepojmljivega, vzornik tega bolida pa se je pa prikazal pred sedmimi sezonami. Emerson Fittipaldi se je odločil za družinsko pustolovščino v ekipi Coopersucar, v McLaren pa je prišel mladi, neukročeni James Hunt.  V tisti sezoni sta z Nikijem Laudo uprizorila enega izmed največjih dvobojev za naslov svetovnega prvaka v zgodovini In James Hunt je vozil bolid, ki je bil dodelan do skrajnosti, a v svojem bistvu konceptualno zastarel (dve sezoni kasneje smo že vstopili v ero bolidov s talnim efektom in zagozdasta oblika je bila že rahlo za časom).  Z motorjem, ki ni bil primerljiv s konkurenco je na koncu James Hunt osvojil svoj edini naslov in zmagal pet Velikih Nagrad, medtem ko je bil McLaren drugi med konstruktorji.

LEGENDE F1; JAMES HUNT: VSE KAR JE ZMERAJ ŽELEL

V sezoni 1977 je bil M23 že resno zastarel, a njegov naslednik M26 še ni bil pripravljen. Kljub vsemu pa so sezono končali kot tretji v prvenstvu. V sezoni 1978 so bolid uporabili zgolj v zasebnih ekipah, toda brez omembe vrednih rezultatov, a kot povedano, to je bila že druga era. M23 pa ima še eno zanimivo lastnost. Z njim sta prvi dirki vozila tako Gilles Villeneuve leta 1977, kot Nelson Piquet leta 1978.

Mclaren M23
James Hunt – Mclaren M23 1976

Mclaren M23 ne smemo smatrati kot revolucionaren bolid, a za razliko od Lotusa 72, ki je bil mašilo za slabo uspele zamisli Colina Chapmana, je bil M23 razvit in dodelan po najboljših močeh in je bil edino orožje ekipe Mclaren za kar nekaj let. Glede na dane razmere je vselej dosegal nadpovprečne rezultate in prav ta dodelanost, enostavnost in zanesljivost so tiste karakteristike, ki so McLaren M23 naredile kot bolid z verjetno najdaljšim stažem v Formuli ena. Bil je prvi šampionski bolid danes legendarne ekipe McLaren.

Simon Jazbec

McLaren MP4/4 – Najmočnejši bolid vseh časov

guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
Oglejte si vse komentarje