Mauro Forghieri je zagotovo eden izmed najpomembnejših Ferrarijevih inženirjev in eden zadnjih pravih inženirjev Formule 1, ki so bili sposobni narisati celoten bolid, vključno z motorjem. Na mesto šefa tehničnega oddelka je prišel po spletu okoliščin, vendar je dokazal, da mu je tu pravo mesto. Njegov oče je bil znan predelovalec avtomobilov, ki je po vojni začel delati pri Ferrariju in seveda je sinu pomagal dobiti mesto v ekipi, ko je le-ta končal študij inženirstva. A nihče ni vedel, da bo njegovo vajeništvo izjemno kratko. V ekipo je prišel v letu 1961 in že naslednjo sezono sta Carlo Chiti in Giotto Bizzarrini z večino ekipe zapustila Ferrari ter ustanovila ATS. V Maranellu sta tako ostala v bistvu le Enzo in Mauro, ki je tedaj štel 27 let.
Enzo je nato pripeljal v ekipo Johna Surteesa in skupaj so, na začudenje vseh, osvojili naslov leta 1964. Mauro je resnično bil vizionar s svojim bolidom Ferrari 158. Tedaj je že postal tehnični direktor ekipe in na tem položaju je ostal kar dvajset let. Mauro ni risal le bolide za Formulo 1, temveč tudi prototipe. Med njimi je vredno izpostaviti fantastičnega 330 P4, zagotovo eno najlepših stvaritev, ki jo je človeški um postavil na štiri kolesa. Poleg tega je, Forghieri oče vseh Ferrarijev 312 v Formuli 1, torej 312, 312B, v prototipih 312P in 312PB ter seveda celotne družine 312T.
O Forghieriju obstaja tudi zanimiva anekdota. Nekoč naj bi dejal: »Estetika je prva zadeva, funkcionalnost je druga, a ko se obe srečata, ko je predmet lep in deluje, je zares fantastično. To drži za avto, za kos pohištva ali za karkoli vam pride na misel.« Nedvomno je bil Forghieri zmeraj estet, toda pri projektu Ferrarija 312T4 se je verjetno bolj posvetil funkcionalnosti. Ko je Enzo prvič videl Ferrari 312T4, je samo vzkliknil: »Mamma mia, kako je grd!« Kasneje, ko so osvojili naslove, pa mu je Enzo priznal: »Veš Mauro, sedaj ko sem se navadil na bolid, se mi zdi iz dneva v dan lepši …«
Enzo Ferrari in Mauro Forghieri sta imela poseben odnos, mnogokrat sta drug na drugega povzdignila glas, a kljub temu ohranila veliko medsebojno spoštovanje in skupaj dosegla ogromno. Mauro je še danes zelo direkten in vročekrven, zaradi česar se ga tudi drži vzdevek Furia. Z Enzom sta bila kot dva sosednja zobnika, ki se sta se vrtela drug nasproti drugemu, a sta, dobro naoljena, dosegla svoj cilj. Pod Maurovim vodstvom so pri Ferrariju dosegli štiri naslove med vozniki in osem med konstruktorji.
V osemdesetih je Mauro nehal risati celotne bolide in Enzo je v ekipo vpoklical Harveyja Postlethwaita. Skupaj z Maurom sta ustvarila Ferrari 126C in sam Mauro je priznal, da je bilo največje priznanje, ki ga je doživel v svojem življenju, to, da mu je leta 1981 Colin Chapman prišel navdušeno čestitati po zmagi Villeneuva v Monaku. Presenečen in navdušen Chapman se ni mogel načuditi, kako jim je to uspelo z bolidom, ki je bil neprimeren za ozke ulice.
Mauro Forghieri je bil deloholik, ki je le redko koristil dopust; če ni bil v tovarni, je bil na progi v Fioranu. Toda kar na enkrat je sredi sezone 1984 izginil. Javnost in novinarji so bili nezadovoljni, ker ni bilo naslovov, Enzo Ferrari pa je bil že v letih in tako je postal pritisk na Forghierija nevzdržen. Cela Italija je iskala izginulega Forghierija, ki pa si je vzel nekaj dni za druženje s prijatelji. Ko ga je končno našla prometna policija, so ga najprej dali Enzu na telefon. Tako je konec sezone Forghieri odstopil kot tehnični direktor, vendar ostal pri Ferrariju kot vodja razvojnih projektov, kar je bila pozicija, ki so jo ustvarili prav zanj. Dokončno je zapustil Ferrari konec leta 1987, nekaj mesecev pred Enzom.
Po 27. letih pri Ferrariju je odšel k Lamborghiniju, kjer je zrisal njihov motor V12 za program Formule 1. Nato je ustanovil podjetje Oral Engineering Group, ki se ukvarja z raznimi projekti dirkalnih avtomobilov in še dandanes deluje pod Forghierijevim vodstvom. Mauro bo vedno ostal povezan s Ferrarijem, saj je bil eden glavnih akterjev iz časov, ko so za ekipo vozili Surtees, Bandini, Regazzoni, Ickx, Rodriguez, Regazzoni, Lauda, Reutemann, Villeneuve, Scheckter, Pironi in mnoga druga znana imena. Za vsemi njihovimi zmagami in porazi, naslovi in tragedijami, je stal on – neumorni Furia, eden največjih inženirjev Formule 1, prava legenda.
Simon Jazbec
