Norost, imenovana AVUS

Pri ogledovanju predlogov in predstavitev za progo v Miamiju in v Vietnamu, kjer naj bi leta 2020 potekala Velika nagrada Formule 1, sem opazil, da sta dve dolgi vzporedni ravnini povezani med seboj z ostrim ovinkom. Ko sem to zagledal, sem lahko vzkliknil le: »AVUS!«

avus

Načrt proge AVUS

AVUS je kratica za Automobil Verkehrs und Übungsstraße, kar lahko prevedemo kot »Avtomobilska prometnica in vadbena cesta«. V tem primeru ne gre za stalno ali začasno progo, temveč za odsek avtoceste (pravzaprav najstarejši odsek v Evropi), ki so ga občasno uporabljali za dirke, tako da so oba vozna pasova združili s štirimi ovinki. Zgradili so jo leta 1921 v bližini Berlina in skozi zgodovino je doživela različne izvedbe. Dolžina je variirala od 8,3 km do 19,5 km, ko so odmaknili dvignjene ovinke, se je skrajšala na 8,1 km in na koncu na 2,6 km. Mislim, da ni proge na svetu, kjer bi bilo to lažje izvedljivo, kajti potrebno je bilo le južni ovinek premakniti navzgor.

Leta 1936 so obnovili severni del, kjer so imeli dvignjeni ovinki kar 43 ° naklon, za primerjavo, na Indianapolisu so te vrednosti manj kot 10 °. Pred drugo svetovno vojno je bilo to avtocestno dirkališče zelo popularno in asi, kakor so Caracciola, Varzi, in Fagioli, so kraljevali na progi. Toda Rosemeyerjeva nesreča pri Frankfurtu, kjer so prav tako uporabljali odsek avtoceste, je prepričal organizatorje, da AVUS ni več primeren za hitrosti tiste dobe. Po letu 1938 tako tam ni bilo več pomembnih dirk.

Po moriji druge svetovne vojne so prvo dirko F2 in F3 organizirali leta 1951 prav na AVUSU. Leta 1954 je na progi potekala dirka Formule 1, ki sicer ni štela za svetovno prvenstvo. Na njej je zmagal Kling pred Fangiem, oba pa sta vozila Mercedes W196. Proga je glavno vlogo odigrala za Veliko nagrado Nemčije leta 1959, predvsem s političnega vidika. Ogled dirke je namreč bil dovoljen tako publiki vzhoda kot zahoda, še več, takratni Vzhodni Nemci so lahko plačali vstopnice v lastni valuti.

avus 1959

Znamenit naklon na AVUSU (leta 1959)

Leta 1959 so se torej na tej čudni progi med zahodnim in vzhodnim svetom pomerili največji asi takratne dobe. Dirka je bila dolga skoraj 500 km, trajala je več kot dve uri in na prvih treh mestih so bili trije ferrariji, kar je z današnjega vidika in pravil precej nenavadno. Zmagal je Tony Brooks (priboril si je tudi pole position in najhitrejši krog), za njim sta se uvrstila Dan Gurney in Phil Hill. Konkurence na dirki je bila precej velika, saj so bili prisotni tudi Brabham, McLaren, Moss in Graham Hill. Dirko so uspeli izvesti le enkrat, nato so leta 1961 zgradili Berlinski zid in dirke za Svetovno prvenstvo Formule 1 na AVUSU ni bilo mogoče več organizirati. Legenda pravi, da naj bi Berlinski zid presekal AVUS, toda v resnici je šel približno 1,5 km proč od proge. Poleg tega so po letu 1961 nehali uporabljati dvignjene ovinke.

Kljub temu se je dirkanje na tem delu avtoceste, prirejenem v progo, nadaljevalo. Zadnji dogodek je potekal leta 1999, nato pa se je proga umaknila in postala zgolj del avtoceste. Danes se lahko po njej vsakdo pelje, ne da bi sploh vedel, da je na zgodovinski progi, kjer so mnogi šampioni dosegali zmage. Pozoren opazovalec bo morda zaznal ostanke ovinkov, ki so še danes vidni. AVUS je bil vsekakor izjemno hitra in nevarna proga, na kateri je vsak trk skoraj zagotovo pomenil zamašek in kjer so bile izletne cone, kakršne poznamo danes, bolj pobožne sanje kot realnost.

 

Simon Jazbec

Preberite tudi:

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja