Že nekaj dirk smo priče zanimivi situaciji glede zadnjih platišč pri ekipi Mercedes. Čeprav naj bi bile te popolnoma skladne s pravilnikom FIE, se jih izogibajo uporabljati zaradi »strahu« pred protestom drugih ekip. Da bi bolje razumeli vso zadevo, bomo najprej razložili, kakšna so pravzaprav ta platišča in kako naj bi delovala (po mojih predvidevanjih, saj načrtov nisem videl). Nato se bomo posvetili interpretaciji FIE in pogledali, kako pravzaprav deluje celoten postopek preverjanja, ter za konec, kateri so bili podobni primeri v preteklosti.
Mercedesova platišča nedvomno dajejo določeno prednost. Namreč skozi reže distančniku med platiščem in pestom usmerjajo zračni tok iz notranjosti platišča prav v to območje pesta (kjer je pritrdilna matica) in tako hladijo platišče. Posledično pa, bolj kot je hladno platišče, nižjo temperaturo bo imela tudi pnevmatika, montirana na njem. Ta učinek je bistven za preprečevanje pregrevanja že prej omenjene pnevmatike in vseh iz tega dejavnika izhajajočih negativnih posledic. Zametke te ideje smo videli že na VN Belgije in na dirkah, kjer so bila v uporabi, nihče ni vložil protesta, bolidi pa so brez težav šli preko tehničnega pregleda. Ta distančnik so videli pri Ferrariju in podali vprašanje komisarjem FIE na VN Mehike, ki jim je odgovorila, da je vse skladno s pravili. Del je skladen s Tehničnim pravilnikom FIE po členu 3.8. Ta člen pravi, da mora biti vsak del (z nekaj izjemami, ki tu niso relevantne), ki vpliva na aerodinamični oprijem, fiksno pritrjen na bolid in se ne sme premikati. Nekoliko nenavadno je, da je Dokument 8 veljaven samo za VN Mehike, a po drugi strani je to logično. Zasedba komisarjev se namreč menja vsako dirko in tisti prej ne smejo odločati namesto tistih, ki pridejo kasneje, pa tudi del se lahko med eno in drugo dirko spremeni.
Zakaj je sploh v pravilniku potreben člen, kot je 3.8? Gre za člen, ki v osnovi prepoveduje dirkati bolidom, kot je bil Brabham BT46B. Ta je imel na zadku vetrnico, ki je s svojim vrtenjem pomagala ustvarjati talni efekt na bolidu. Čeprav so uradno rekli, da gre za pomoč pri hlajenju menjalnika, je bil to res aerodinamični element, ki ni bil fiksen oziroma se je vrtel. Obstaja tudi primer iz leta 2012, ko so na VN Kanade na bolidu Red Bulla RB8 določili, da je sistem podobnih lukenj na platišču v bistvu prepovedan aerodinamični element. Šlo je za to, da so zrak iz vstopnika za zrak zavor speljali prav tako skozi platišče ven, a z eno bistveno razliko. Šlo je za sprednja platišča, kjer so s toplim zrakom ob platišču naredili bočno pregrado in pomagali zračnemu toku na profilu sprednjega stabilizatorja, ki se nahaja tik pred sprednjim kolesom. Zadeva z Mercedesovo rešitvijo nima skupnih točk, ker hlajenje samega platišča niti ni sporno.
Podoben primer smo videli letos pri zrcalih Scuderie Ferrari, z eno razliko. Namreč dobili so neuradno mnenje, da bi protest ekip na naslednji dirki vodil v preiskavo in tudi verjetno diskvalifikacijo bolida, zato so naredili spremembe. Toda ostaja odprto vprašanje, zakaj se Mercedes izogiba uporabi platišč, čeprav so le-ta skladna in jim dajejo določeno prednost? Razlaga je morda bolj komercialno-politične narave kot pa športne oziroma tehnične. V kolikor bi katerakoli ekipa vložila protest po dirki, bi se morala izvesti preiskava, kar bi zavleklo uradno potrditev rezultatov in v prejšnjih dirkah tudi zmagovalcev naslova. Le kako bi izgledalo, če bi bolid zmagovalca VN Brazilije, Lewisa Hamiltona, bil v preiskavi, on pa na odru za zmagovalce. Spomnite se na primer, kaj je bilo na VN Italije z bolidi ekipe Haasa, ko smo za diskvalifikacijo izvedeli šele pozno ponoči (21:31). Za Mercedes bi bila to predvsem negativna reklama.
V Formuli 1 je sistem takšen, da pravzaprav ekipe druga drugo preverjajo in se imajo stalno na očeh. Če bi bil Mercedesov sistem res v nasprotju s pravilnikom FIE, bi jih že prijavili. Tako pa so rezultati dirk, na katerih so sodelovali z omenjenim sistemom, že veljavni. Poleg tega je dokument številka 8 iz VN Mehike dovolj močan argument, da bi vsakršno preiskavo zlahka prestali, a dobili bi negativno reklamo, tisti, ki so jih prijavili, pa kratkoročno veselje. Žal je danes tako, da so poleg dirkanja pomembni tudi stiki z javnostjo in podoba celotnega koncerna.
Simon Jazbec
