Pred časom sem zasledil, da je nekdo v komentarjih uporabljal izraz garažisti, precej v slabšalnem pomenu in zgodovinsko popolnoma napačno. Ta izraz je namreč rad uporabljal Enzo Ferrari, ko je konec šestdesetih in začetek sedemdesetih let videl zmagovite angleške ekipe, ki so kupile motor tu, menjalnik tam, sestavile svojo šasijo v domači garaži in se podali na svetovno prvenstvo ter ga mnogokrat tudi osvojili. Najsvetlejši primeri so sigurno Lotus, Brabham, Tyrell in tudi McLaren na začetku svoje poti.
Zagotovo pa ne smemo imeti za garažiste tiste zasebnike, ki so šasije enostavno kupili, o čemer sem tudi že pisal. Športni pravilnik FIA določa točen spisek delov, ki jih morajo ekipe same projektirati, testirati in homologirati, da lahko sploh imajo bolid. V angleščini je to imenovano Listed parts in definirano je na dokaj zapleten način v Športnem pravilniku FIE, točneje prilogi 6 (Appendix 6). Na tem mestu bom naštel te dele in dodal člene, da si lahko tudi podrobneje ogledate, kaj točno vse zajema. Najprej je tu varnostna celica, kot določa Tehnični pravilnik v točki 1.14 (okvir rezervoarja, električni sistem brez pokrova in seveda vozniška kabina). Nato sprednja varnostna struktura (Tehnični pravilnik 1.15.6), oba varnostna loka (Tehnični pravilnik 15.2) in neverjetno definirana beseda bodywork. Prevod »karoserija« ni popolnoma ustrezen, zato se tudi izogibam uporabe te besede v Formuli 1. Po Tehničnem pravilniku (točka 1.4 in celo poglavje 3) gre za vse elemente, ki so v stiku z zrakom in niso usmerjevalnik zraka (airscope), torej obese, izpuhi, kamere, pogonski sklopi, menjalnik in ostali deli pogona. V bodyworku so potemtakem tudi na primer hladilniki in izmenjevalci toplote, ne samo očitni stabilizatorji in pokrovi pogonskega sklopa.
Dandanes mnoge ekipe kupijo pogonski sklop, zraven tega menjalnik in tudi celo zadnje obese. Druge ekipe pa lahko same izdelajo na primer menjalnik oziroma dajo zunanjim izvajalcem naročilo, naj jim to izdelajo. Toda niso samo pri Ferrariju tisti, ki naredijo vse sami Zagotovo so pravi konstruktorji tudi pri Renaultu in Mercedesu, čeprav imajo na različnih lokacijah tovarne, kjer proizvajajo dele za Formulo 1. Jasno je, da ekipa ogromno prihrani, če ji ni treba razvijati vseh delov in jih enostavno kupi, poleg tega pa dobi tudi zagotovilo, da funkcionirajo. Primer tega je ekipa Haas. Drugi pa kljub pogonskem sklopu drugega proizvajalca, vse ostalo naredijo sami, kot to počnejo pri Red Bullu.
Kakor lahko vidite sami, se zadeve iz burnih časov Enza Ferrarija do danes niso bistveno spremenile. Še imamo garažiste, a danes to niso več ekipe z ducatom ali dvema članov (vključno s tajnico), ampak so strukture z 350 – 400 člani. Kupovanje delov, ki niso na spisku, je dovoljeno, a po drugi strani naredi ekipo močno odvisno od velikega konstruktorja. Spomnimo se, kako so pri Williamsu ponosno zavrnili Mercedesove menjalnike za naslednjo sezono. Čeprav so v krizi, se ne bodo odrekli svojemu statusu in postali garažisti.
Nekaj pa se je nedvomno spremenilo iz časov Enza. Če so takrat garažisti tudi zmagovali in jim je Veliki Stari pogosto zabrusil: »Že dobro, ampak poskusite narediti tudi motor in menjalnik,” je danes velik dogodek, če se jim uspe prebiti do stopničk. Seveda, neodvisnih dobaviteljev ni več, konstruktorji pa niso neumni.
Simon Jazbec
