Pojavlja se upravičeno vprašanje, kaj sploh je B specifikacija bolida in v kakšnih primerih naj bi se ta oznaka sploh uporabljala. V zgodovini je bilo že polno bolidov, ki so imeli poleg imena še črko oziroma številko, ki je pomenila naprednejšo izpeljanko.
Toda pojdimo po vrsti. Najprej se je treba sprijazniti z dejstvom, da so ekipe tiste, ki poimenujejo bolid in pri tem ni nikakršnih standardov ali pravil. Nekatere ekipe se držijo določenega reda. Tipičen primer je Williams z oznako FW, pa tudi oni so izpustili model FW39. Pri večini moštev pa vsakih nekaj let popolnoma zamenjajo sistem, kot recimo Ferrari. Poleg tega tudi ni nujno, da ekipa določene spremembe poimenuje”specifikacija B”, temveč je to poimenovanje povsem neuradno in je bolj domena navdušencev in novinarjev. Potrebno je tudi ločiti tudi tiste spremembe, ki se zgodijo znotraj posamezne sezone s tistimi, ki se zgodijo, če bolid nastopa več sezon zapored.
V preteklosti je bilo skoraj obvezno, da se je šasijo določenega tipa uporabljalo več sezon zapored. Tudi če je bila šasija nova, je temeljila na risbah predhodnice in ji je bila v večini primerov podobna. Tako ni čudno, da ima na primer Lotus 72 izpeljanke vse do črke F in to v šestih sezonah. Za novo poimenovanje pa ni dovolj le kakšna majhna sprememba profila, saj je nujno, da gre za temeljito spremembo. Poglejmo zgolj primer Lotusa 102, ki je imel v štirih različicah vgrajene motorje štirih različnih proizvajalcev.
Razlika je lahko le na primeru vzmetenja, kot npr. pri Williamsu FW 14B, ki je imel za razliko od predhodnika aktivno vzmetenje, zanimiva pa sta tudi Ferrari 310 in 310B, ki sta bila že na pogled različna bolida, hkrati pa sta imela veliko skupnega.
Velja omeniti tudi, da so mnogokrat ekipe uporabljale bolide prejšnjih sezon v primeru, ko novi še niso bili nared. Razumljivo so le ti dobili ime nove specifikacije. Takšna sta primera Ferraijev F2002B in F2004M, ki so ju uporabili na prvih dirkah v sezonah 2003 in 2005. čeprav je šlo bolj za mašilo in za dodelavo stare šasije so le to predstavili kot nov bolid, kar se na začetku sezone spodobi. Toda, da ne boste mislili, da vse specifikacije tudi dejansko uzrejo dirkaški vikend. Tako kot že zgoraj omenjeni Lotus 102C, ki je zgolj preizkušal motor Isuzu, je tudi Williams FW 15C prvi, ki je okušal dirkaške vikende, medtem ko sta tako FW15 in FW15B dirkala samo na testiranjih.
Bolj zanimivo pa je tisto, kar se zgodi med sezono, ko se pojavi tako izpopolnjen bolid, da si zasluži novo ime. V preteklosti je bilo takih primerov že polno, a menim, da je najbolj znan Brabham BT46B, izpeljanka, ki označuje znani bolid z vetrnico.
V ne tako oddaljeni preteklosti leta 2004 je Williams predstavil FW 26, ki je imel na začetku sezone značilno obliko nosnega dela, ki je spominjala na mroža. Sredi sezone je dobil paket izboljšav in bolj konvencionalno obliko, toda uradno ni spremenil imena v FW26B. Verjetno zaradi tega, ker bi s twm nekako priznali napako, ki je zahtevala tako močne popravke same šasije.
Kdaj lahko torej uradno ali neuradno, govorimo o “specifikaciji B”? Seveda to ni na mestu, če primerjamo konfiguracijo enega in istega bolida za npr. VN Monaka in Italije. Menim da je tista meja takrat, ko se oblike in lastnosti bolida spremenijo za toliko, da mora ekipa ponovno opraviti t.i. crash test, kar pomeni, da se je struktura bolida bistveno spremenila. V primeru McLarna MCL33 torej z lahkoto trdimo, da gre za izpeljanko B, četudi nikoli ne bo tako imenovana.
Simon Jazbec
