ČLANKI

Upogibanje pravil: Lotus 88

Avtor:

8. januarja, 2018

Morda ste za Lotus 88 že slišali. Mnogi ga omenjajo kot preveč revolucionarnega, da bi sploh lahko dirkal, drugi se ga spomnijo kot bolida, ki ni smel dirkati. Kaj je bilo tisto, kar je ta bolid delalo tako edinstven, da se ga še danes spomnimo? Kaj je bila genialna zamisel skrita v Lotusu 88, ki je povzročila toliko polemik?

Smo v letu 1981 oziroma v vrhuncu ere bolidov s talnim efektom. FOCA se je potencialne nevarnosti zavedala in naslednje leto se je pokazalo, kako prav so imeli. Tega leta je bilo uvedeno pravilo o minimalni razdalji šestih centimetrov med dnom in asfaltom ter hkrati konec stranskih gumijastih zaves. To naj bi zračnemu toku omogočilo, da se prosto pretaka in posledično zmanjša talni efekt.

Talni efekt v Formuli 1

Colin Chapman je vselej imel genialne ideje, ki so včasih delovale, a mnogokrat tudi ne. Za model 88 si je skupaj s svojimi inženirji zamislil zelo enostavno rešitev, bolid z dvojno šasijo. Prvo, notranjo, ki je bila nosilni element in hkrati povezovalni element med obesami, motorjem, vozniško celico in rezervoarjem. Zelo zelo poenostavljeno je bila to vloga šasije v poznih šestdesetih letih.

Druga pa je bila tista vidni del, recimo temu karoserija s sprednjim in zadnjim stabilizatorjem, ki se je prosto gibala gor in dol nad prvo notranjo šasijo. Spojeni sta bili s tremi križnimi nosilci in vzmetnim mehanizmom. Bistvo vsega je zelo enostavno. Medtem, ko je notranja šasija skrbela za togost elementov in zagotavljala varnost in vodljivost bolida, je zunanja s tem, ko se je znižala in posredno držala konstantno višino nad tlemi najprej zaobšla pravilo o 6 cm višine, ki ga je uvedel Jean Marie Balestre, v drugi fazi pa je ne glede na grbine in stanje proge idealno zatesnila območje ob bolidu in poskrbela za talni efekt. Torej, ko je bolid stal ne mestu je bilo vse po pravilih, višina pa ustrezna. Ko pa je zapeljal na progo se je zgornja šasija pogreznila in tako opravila svoje delo.

Ko so ostali inženirji in vodje konkurenčnih ekip na prostih treningih videli Lotus 88, se je iz vseh strani usul plaz kritik in protestov, saj so se še dobro spominjali kakšno revolucijo je povzročil Lotus 78 in niso ponovno želeli biti le stranski igralci na progah. Goreč nasprotnik je bil Frank Williams ki je takrat rekel: “Po našem razumevanju pravil Lotus 88 ni skladen z pravilnikom, brez da se spuščamo v sam duh pravil. V kolikor bo sprejet kot ustrezen, bomo morali vsi iskati podobne rešitve, kar bo za sabo povleklo ogromne stroške….”.

Zakaj je bil Frank Williams toliko proti? Mislim, da je dovolj če zgolj pogledamo kdo je tistega in tudi prejšnje leto odnesel konstruktorski naslov. No, Balestre je bil pred dilemo ali Lotus 88, ali vsi ostali in izbral je rešitev, ki je ohranila večino. Lotusu na zaslišanju pred komisijo ni pomagal niti pravnik, ki je branil Nixona.

Obstajata pa seveda dve odprti vprašanji. Prvo, ali je bil Lotus 88 skladen ali ne skladen z pravilnikom? Bolid je sodeloval samo na prostih treningih, nikoli na kvalifikacijah in dirkah. Čeprav lahko malce dvomimo o nepristranskosti komisarjev moramo poudariti, da je imel Colin Chapman poleg Lotusa 88 pripravljen tudi model 87, torej tradicionalni bolid. Skratka, zagotovo je bil na meji, oziroma se je spustil v območje, ki ga pravila takrat še niso obdelala. Drugo vprašanje pa je še bolj bolj zanimivo. Ali je bil bolid dejansko konkurenčen. Tako Elio De Angelis, kot Nigel Mansell nista mogla prehvaliti stabilnosti in vodljivosti. Vsa zadeva pa je bila precej težja od konvencionalnih šasij, Lotus 88 pa je imel notranjo šasijo iz ogljikovih in steklenih vlaken, kar je bilo par mesecev prej od šasije McLarna MP4/1. Vsekakor sam menim, da bi z motorjem Cosworth DFV in v principu težjo šasijo težko konkurirali Ferrariju in Renaultu, kar se tiče gole hitrosti na ravnini. Tisti edini časi doseženi na prostih treningih VN Velike Britanije pa niso kazali kakšne premoči.

Vsekakor pa je bil Lotus 88 bolid, ki je dvignil precej prahu, še posebej glede na dejstvo, da se ni udeležil niti ene same dirke.

Simon Jazbec

@simonjazbec