Nigel Mansell je bil leta 1989 že uveljavljen voznik. Malce nesrečen, a znan in priljubljen. Za njim je bilo že tisto porivanje bolida preko ciljne črte z izgubo zavesti in eksplozija gume na ciljni ravnini pri maksimalni hitrosti.
In pride v Ferrari, kjer ima čast biti zadnji voznik, ki ga je osebno izbral veliki stari Drake. Pristane v ekipi, ki jo vodi Cesare Fiorio, pretkan maček in vodja ekipe Lancie in Fiata v rallyu. Cesare je oče HF, in ljubitelji rallya vedo o čem govorim. Bolid je delo Johna Barnarda, in ima v sebi verjetno edino tehnično revolucijo primarno predstavljeno na Ferrariju. Avtomatiziran menjalnik s stikali na volanu. Danes nekaj vsakdanjega, a takrat revolucija. Bolid nosi označbo 640, in ima en majhen problemček. Zanesljivost njegovega menjalnika je enaka ničli.
Cela ekipa se tega zaveda. Od projektanta, vodje ekipe ,mehanikov in seveda voznikov. Bolid izboljšujejo, a zanesljivosti za razdaljo dirke še ni. Začne se sezona. Velika nagrada Brazilije, Jacarepagua, Rio de Janeiro. Imamo pred-kvalifikacije in kvalifikacije, kajti prisotnih je 38 bolidov, v veljavi pa je še bil star način kvalifikacij v dveh dneh. Ferrari ne naredi dosti krogov, na pole positionu je Ayrton Senna, ljubljenec množic v McLaren Hondi, v letih njegove prevlade. Ferrarija, kar dobro, Gerhard Berger je tretji, skoraj sekundo zadaj, Nigel Mansell pa še pol sekunde za njim, šesti.
A kvalifikacije so bile takrat zadnja skrb Fioria. Bolid bi lahko naredil maksimalno 25 krogov, a dirka jih je imela 61. Razmišlja celo o tem, da ne bi natočili vsega goriva, vse da bi bili hitri. Odstopili bi, a odstopili s stilom. A na koncu se vendarle premisli.
Dirka je bila 26. Marca. Senna starta počasneje od ostalih, prehiti ga Patrese nato pa še trči z Bergerjem, kar pomeni odstop za oba. Za vodilnim Patresejem se tako znajdeta Mansell in Prost. Do šestnajstega kroga se ne spremeni nič. Takrat Mansell prevzame vodstvo za nekaj krogov pred postankom v boksih. Njegova zasledovalca naredita isto a Patrese izgubi kontakt. V boksih Ferrarija pa vsi vedo, da je z avtom 27 nekaj močno narobe. Še zmeraj je bil na progi, Mansell in Prost pa sta se izmenjevala v vodstvu. Po drugi menjavi gum temno rdeči bolid vodstva več ne izpusti. Nigel Mansell zmaga, v popolnoma novem bolidu brez, da bi pravzaprav vedeli zakaj.
[su_youtube url=”https://www.youtube.com/watch?v=nNwS1E8X5GE”]
Je prvi po Mariu Andrettiju, ki mu to uspe na debiju s Ferrarijem (tretji in do sedaj zadnji je Kimi Raikkonen). Nigel je izčrpan, na odru za zmagovalce se celo poškoduje s pokalom. Dvomi o zanesljivosti bolida so bili utemeljeni. Na naslednjih petih dirkah doseže ničlo, a ko pride do cilja je na zmagovalnem odru (njegovemu moštvenem kolegu pa gre bistveno slabše).
Nigel je z borbenostjo in nepopustljivostjo takoj osvojil srca navijačev Ferrarija. Zaradi nacionalnosti, brk , borbenosti in predvsem velikega srca so mu nadeli nadimek “Leone” ali lev. In verjetno ni nadimka bolj ustreznega za njega. Po dveh sezonah je zapustil Ferrari, a njegova prva dirka z rdečimi bo vedno del zgodovine F1.
Simon Jazbec @F1.si
@simonjazbec
