Motošport ne bi obstajal brez goriva, ki poganja “dirkalne stroje”, ob tem pa je količina goriva, ki jo porabijo različni dirkalniki odvisna predvsem od pravilnika določene dirkaške serije.
Tradicionalno je bila velika poraba goriva obravnavana kot pozitivna stvar, saj dokazuje, da vozilo vozi na skrajni meji. V zadnjih desetletjih pa se je zgodil precejšen miselni preobrat, saj se vse več pozornosti namenja prizadevanjem za zmanjševanje porabe energije na vseh področjih, predvsem na področju fosilnih goriv.
Različne serije imajo zelo različne pristope k porabi goriva in načinu kako poganjajo svoje dirkalnike, vendar je bolj ali manj vsem skupno, da so že pričele s procesom transformacije na bolj učinkovite in trajnostne vire energije.
FORMULA 1
Za razliko od serij, ki moštvom omogočajo, da med dirko dolijejo gorivo in učinkovito porabijo toliko goriva, kot si želijo, je Formula 1 zelo stroga v količini, ki jo lahko vsak dirkač porabi na posamezni dirki. F1 na ta način spodbuja učinkovitost in si prizadeva za vedno boljši izkoristek določene količine goriva.
Od leta 2019 lahko dirkalniki Formule 1 porabijo do 110 kilogramov goriva na dirko, kar je pet kilogramov več kot v letu pred tem. Aerodinamika sedanje generacije bolidov podtlak, posledični dodatni zračni upor pa je povečal tudi porabo goriva. Številni dirkači so tako morali ob koncu dirke pričeti z varčevanjem goriva, posledično pa je Formule 1 mejo zvišala za pet kilogramov.
Dirkači Formule 1 varčujejo z gorivom tako, da spustijo nogo s plina še pred cono zaviranja, vsak dirkalnik pa ima tudi posebne nastavitve, ki dirkaču omogoča, da vozi v t.i. načinu za varčevanje z gorivom.
Od leta 2014 imajo bolidi Formule 1 tudi merilnike pretoka goriva, po trenutnih pravilih motor ne ne sme porabiti več kot 100 kg goriva na uro. Senzor preveri pretok 2200 krat na sekundo, vse skupaj pa strogo nadzira FIA. Pred sezono 2020 je FIA po preiskavi Ferrarijevega motorja predstavila drugi senzor pretoka goriva, da bi na na ta način vršila še večji nadzor in preprečila morebitne manipulacije s senzorji, ki jih je konkurenca očitala Ferrariju.
F1 Predpisi so v zadnjih letih močno spodbujali k učinkovitosti porabe goriva. Mercedesov letošnji motor je dosegel več kot 50% toplotno učinkovitost, kar pomeni, da se več kot polovica energije v gorivu porabi za pogon dirkalnika. To je velik napredek od začtka hibridne ere v Formuli 1, ko je učinkovitost znašal nekaj več kot 40%. Za primerjavo, osebni avtomobil doseže približno 30 odstotokov toplotne učnkovitosti.
Elementi sistema za obnovo energije (ERS) v F1 bolidu zagotavljajo, da se izkoristi čim več odpadne energije, pri čemer enota MGU-H zbira in razpolaga energijo pridobljeno iz turbopolnilnika, MGU-K pa zajema odpadno kinetično energijo iz zavornega sistema. Ta poudarek na učinkovitosti je pomemben del tehnologije, ki jo v določeni meri uporabljajo tudi cetni avtomobili.
WEC
V svetovnem vzdržljivostnem prvenstvu prototipov ,se od leta 2014 izvaja enakovrednost tehnologij na način, da se izravnajo razlike v zmogljivosti med hibridnimi in nehibridnimi prototipi. Prvotno so imeli vsi dirkalniki najvišjega razreda LMP1 omejitev porabe goriva na krog, meja pa se je spreminjala glede na dirkališče. Pravilo od leta 2019 ne velja več za zasebne ekipe, ki lahko na ta način zmanjšajo svoj zaostanek za tovarniškimi.
Merilniki pretoka goriva merijo tako količino porabljenega goriva na krog kot trenutni pretok goriva. Omejitev goriva za Le Mans je 80,2 kg/uro maksimalnega pretoka bencina za hibridne, pri nehibridnih avtomobilih pa je dmeja zvišana na 110 kg/h. Za dirkališča se razporeditev goriva izračuna tako, da se dolžina steze glede na Le Mans pomnoži z 1,11.
Med 24-urno dirko v Le Mansju se razumljivo porabi zelo veliko goriva. Leta 2015 je zmagovalni Porsche, ki so ga vozili Nico Hulkenberg, Earl Bamber in Nick Tandy, na poti do kariraste zastave porabil 1896 litrov. Leta 2017 je Shell tako za dirko v Le Mansu zagotovil 270.000 litrov goriva.
NASCAR
V NASCAR-ju je situacija nekoliko drugačna, saj lahko ekipe natočijo toliko goriva, kot si ga želijo, pa tudi med samo dirko je dovoljeno dolivanje goriva. V rezervoarjih serije NASCAR je prostora za približno 18 ameriških galonov, čeprav si ekipe prizadevajo natočiti čim manj goriva, saj so tako dirkalniki bistveno lažji in posledično hitrejši.
Leta 2015 je 43 avtomobilov, ki so sodelovali na Daytoni 500, porabilo približno 5375 litrov goriva. Letošnji zmagovalec Denny Hamlin se je na dirki v boksih ustavil šestkrat, postanki pa so se gibali od 3,84 sekunde, pa vse do 16,32 sekunde. Ekipe ameriške serije imajo tako precejšnjo svobodo pri izbiri same količine goriva, ki jo porabijo na v določenih delih dirke.
Kljub tradicionalnemu bencinskemu ugledu, ki ga uživa NASCAR, pa je tudi ameriška dirkaška serija že izrazila namero po prehodu na hibridno tehnologijo.
IndyCar
IndyCar ima podoben pristop k porabi, saj ekipe nimajo predpisane omejitve porabe goriva. Rezervoar za gorivo sprejme 18,5 ameriških galon in podobno kot prej omenjeni Hamlin na Daytoni 500, se je tudi zmagovalec dirke za 500 milj Indianapolisa Simon Pagenaud, med dirko šestkrat ustavil pri svojih mehanikih.
Indycar motorji bodo v sezoni 2022 vključevali tudi hibridno tehnologijo, s katero si želijo v vodstvu ameriške serije privabiti dodatne proizvajalce. Sistem bo vključeval večfazni motor, pretvornik in električno napravo za shranjevanje, ki ustvarja rekuperacijo energije iz zavornega sistema dirkalnika. To bo motorjem omogočilo, da proizvedejo več kot 900 konjskih moči, ne da bi ob tem porabili dodatno gorivo.
MotoGP
V prvenstvu MotoGP je dolivanje goriva med dirko, prepovedano in zato morajo ekipe napolniti rzervoar z dovoljšnjo količino, da lahko zdrži ves čas dirke. Rezervoarji za gorivo imajo prostornino 22 litrov, vso gorivo pa se lahko porabi z največjo močjo dirkalnega motocikla.
Za razliko od F1, kjer je predpisana maksimalna teža, se lahko ekipe MotoGP igrajo s prostornino goriva. Ekipe lahko tako lahko gorivo ohladijo do 15 stopinj pod temperaturo okolice, s čimer se zmanjša prostornina goriva in v rezervoar posledično dolije več kilogramov.
