Formula 1: Top 10 dram v zadnjem krogu dirke

0

Odstop v zadnjem krogu dirke je nekaj najhujšega, kar lahko doleti dirkača Formule 1. V naslednjem prispevku vam predstavljamo 10 dramatičnih trenutkov, ki so se zgodili v zadnjem krogu dirke za VN Formule 1.

10. Jim Clark, Velika Nagrada Italije – 1967

Velika nagrada Italije je leta 1967 prinesla enega najbolj dramatičnih zaključkov v zgodovini Formule 1. Odličen dvoboj Johna Surteesa in Jacka Brabhama je v resnici zasenčil dominanten nastop Jima Clarka. Škot je najprej izgubil vodstvo zaradi predrte pnevmatike, dirkač Lotusa pa se je z izjemno predstavo nato vrnil na prvo mesto. Clarkov senzacionalen povratek je v zadnjem krogu preprečila okvara črpalke za gorivo.

9. Jackie Stewart, Velika nagrada Belgije – 1968

V “starih” časih ni bilo nič čudnega, če je dirkač odstopil v zadnjem krogu, ker je ostal brez goriva. Jackie Stewart je leta 1968 izgubil zmago na stari stezi v Spa-Francorchampsu, ko se je njegova Matra v zadnjem krogu dirke ustavila ob stezi.

Zmago je na koncu odnesel Bruce McLaren, Stewart pa je bil kljub odstopu uvrščen na četrto mesto dirke za VN Belgije.

8. Jack Brabham, Velika nagrada Velike Britanije – 1970

Jack Brabham je leta 1970 suvereno vodil dirko za VN Velike Britanije ns stezi v Brands Hatcha v svojem avtomobilu, modro-rumenem Brabhamu BT33, dokler mu ni zmanjkalo goriva. V predzadnjem ovinku Stirling’s Bend je njegov Brabham začel upočasnjevati, Brabham pa je kljub temu poskušal prečkati ciljno črto. To mu je sicer uspelo, a ga je tik pred ciljem prehitel Lotusov voznik Jochen Rindt.

7. Patrick Depailler, VN Južne Afrike – 1978

Po težavah z motorjem Riccarda Patreseja je bil Patrick Depailler leta 1978 na dobri poti do zmage na dirki za VN Južne Afrike. Na njegovo žalost je Fordov motor Tyrrell izdal tudi njega in v zadnjem krogu dirke, ga je prehitel Ronnie Peterson.

6. Dirka za VN Monaka 1982

Na dirki za VN Monaka leta 1982 se je zdelo, da nihče noče prvi prečkati ciljne črte. Alain Prost je vodil, dokler na Azurni obali ni pričelo deževati. Prost je med šikano in Tabakom izgubil nadzor nad svojim Renaultom, vodstvo pa je prevzel Riccardo Patrese. Voznik Brabhama se je zavrtel in nato vodstvo predal Ferrarijevemu Didierju Pironiju, ki mu je sledil Andrea de Cesaris v Alfi Romeo.

V zadnjem krogu je tako Pironiju kot De Cesarisu zmanjkalo goriva, kar bi lahko prineslo senzacionalno zmago Dereku Dalyju v Williamsu. Toda Daly, ki mu je po prejšnji nesreči manjkalo zadnje in pol prednjega krila, je moral svoj poškodovan bolid parkirati ob stezi.

Patreseju je na koncu le uspelo kot prvemu prečkati ciljno črto, Pironi and De Cesaris pa sta kljub odstopu končala na stopničkah.

5. Nigel Mansell, VN Kanade – 1991

Nigell Mansell si je dramo v zaključke dirke v Kanadi leta 1991 zakuhal povsem sam. Britanec je prepričan v dobljeno dirko križaril po stezi in pozdravljal gledalce, ko se je njegov Williams naenkrat ustavil ob stezi. Ekipa je najprej trdila, da je šlo za okvaro, a se je kasneje izkazalo, da je Mansell ob predčasnem proslavljanju vrtljaje spustil prenizko, kar je povzročilo, da se je njegov bolid ustavil. Britančevo lahkomiselnost, je izkoristil Nelson Piquet, ki je slavil svojo zadnjo zmago v karieri.

Piquet: Ko je Mansell parkiral, mi je skoraj “prišlo”

4. Damon Hill, VN Madžarske – 1997

Potem ko je svetovni prvak Damon Hill po zmagoviti sezoni dobil nogo, se je Britanec preselil k skromni ekipi Arrows, s katero bi na dirki na Madžarskem skoraj pripravil prvovrstno senzacijo.

Hill je dirko začel s tretjega mesta in je takoj na začetku prehitel Jacquesa Villeneuveja. Nekaj krogov pozneje je prehitel še vodilnega Michaela Schumacherja in si začel nabirati prednost, saj so se njegove pnevmatike proizvajalca Bridgestone očitno bolje spopadle z vročim vremenom, kot Ferrarijev Goodyear.

Nihče ne bi pričakoval pravljične zmage po njegovem odhodu iz Williamsa, toda ekipa Arrows je doživela kruto razočaranja. Tri kroge pred koncem dirke se je Hill začel pritoževati nad svojo stopalko za plin, katere stanje se je nato drastično slabšalo in Britanca je v zadnjem krogu prehitel Jacques Villeneuve.

3. Mika Hakkinen, VN Španije – 2001

Potem ko jih je leta 2000 premagal Michael Schumacher, sta Mika Hakkinen in McLaren upala, da se bosta leta 2001 v z novim MP4-16 vrnila na vrh. Hakkinenova sezona se je začela z odstopom v Avstraliji, v Braziliji pa je njegov Mclaren obstal na startni vrsti.

V Španiji se je Hakkinen vrnil v formo in Finec je bil na poti do dominantne zmage. Njegova prednost pred Schumacherjem je znašala že 40 sekund, nato pa ga je v zadnjem krogu dirke izdal motor.

2. Kimi Raikkonen, VN Evrope – 2005

Štiri leta pozneje je bil McLaren ponovno v središču drame zadnjega kroga. Kimi Raikkonen je leta 2005 vodil dirko na Nurburgringu, toda Renaultov Fernando Alonso se je Fincu hitro približeval.

Težave so se pričele, ko je Raikkonen ob prehitevanju za krog zaostalega Jacquesa Villeneuvea poškodoval sprednjo desno pnevmatiko. Zaradi predpisov iz leta 2005, ki so določali, da morajo dirkači tako kvalifikacije, kot dirko odpeljati na istem nizu pnevmatik, Raikkonen ni mogel zamenjati poškodovane pnevmatike. Finec je tako skoraj polovico dirke vozil s hudimi vibracijami, kar ga je stalo veliko časa.

Zapravljena priložnost: McLaren 2005

Alonso se je ob vstopu v zadnji krog dirke že zalepil na Finčev zadek, a je Mclarnovo vzmetenje po 30. krogih vibracij klonilo in Raikkonen je dirko končal v zaščitni ograji.

FIA je zaradi odmevnega odstopa spremenila pravila, voznikom pa je bilo dovoljeno menjati eno poškodovano pnevmatiko na dirko.

1. Felipe Massa, VN Brazilije 2008

Ena izmed največjih dram zadnjega kroga v sodobni Formuli 1 pa ni povezana z odstopom. V nepozabnem boju za naslov v Sao Paulu, Massa skozi celotni konec tedna, kljub pritisku in pričakovanjem domače publike, ni pokazal niti kančka slabosti. Voznik Ferrarija je vodil od starta do cilja, medtem ko je imel njegov tekmec Lewis Hamilton bistveno več težav.

Ker je Hamilton padel na šesto mesto, se je zdelo, da bo Massa pred domačimi gledalci slavil veliki naslov svetovnega prvaka, toda Hamilton se je v zadnjem ovinku zadnjega kroga prebil mimo Tima Glocka – ki se je na mokri stezi boril s pnevmatikami za suho stezo. Britanec je zasedel peto mesto in s prednostjo ene same točke prvič postal svetovni prvak.

Massino razočaranje je bilo neizmerno, toda Brazilec je poraz sprejel z dostojanstvom in si tako v paddocku Formule 1 prislužil številne simpatije.

 

guest
0 Comments
Inline Feedbacks
Oglejte si vse komentarje