10 najboljših “drugih” dirkačev v zgodovini Formule 1

0

Medtem ko so si nekateri dirkači v Formuli 1 ustvarili skoraj mitski status bogov, se bodo drugi navijačem vtisnili v spomin kot dirkači, ki so večji del kariere pomagali svojim moštvenim kolegom pri njihovih dosežkih.

V nadaljevanju si oglejmo deseterico dirkačev, ki se jih bomo vedno spominjali kot t.i. številke 2.

10. Eddie Irvine ( Michael Schumacher v ’96-’99)

“On ni samo najboljši voznik na svetu, temveč je tudi najboljša št. 2 na svetu,” je dejal Irvine iz Schumacherju, ko se je Nemec leta 1999 vrnil po poškodbi, da bi svojemu moštvenemu kolegu pomagal do naslova.

V resnici pa je bil Irvine tisti, ki je bil popolna št. 2., Irvine pa tega nikoli ni prav skrival: “Ne, nihče ne bi zamudil tega, da bi vsak drugi konec tedna dirkal z najboljšim dirkačem na svetu.” 

Nekoč sem opisal, da je biti Michaelov moštveni kolega tako, kot bi vsak drugi konec tedna prejel udarec v glavo. Naj pojasnim, da ga nikoli nisem maral kot osebo, ampak profesionalno je bilo  zelotežko biti v moštvu, ki je bilo zgrajeno okoli njega. ”

9. Riccardo Patrese (Nigel Mansell v ’91 in ’92)

Po dveh povprečnih sezonah pri Ferrariju se je Nigel Mansell leta 1991 vrnil k Williamsu k moštvenemu kolegu Ricardu Patreseju v ekipo, ki naj bi se resno borila za naslov svetovnega prvaka.

Patrese je sicer zmagal na dirkah v Mehiki in na Portugalskem, a Italijan ni bil dorasel tekmec ne Mansellu ne Ayrtonu Senni. Williams je v sezoni 1992 povsem prevladoval in Patrese se je še učvrstil v vlogi drugega voznika. Na dirki za VN Francije je Mansellu celo prepustil zanesljivo zmago.

Medtem ko je Mansell z devetimi zmagami povsem dominiral v sezoni, je Patrese slavil zgolj na dirki za VN Japonske.

8. David Coulthard (Mika Hakkinen v ’98 in ’99)

Ko se je David Coulthard leta 1996 pridružil Miki Hakkinenu pri McLarnu, so mnogi napovedovali, da se bosta oba dirkača spopadla v epskem boju, razlika med njima pa bo minimalna.

Prvi znaki težav za Coultharda so se pojavili na na dirki za VN Avstralije leta 1998, ko je bil Škot prisiljen zmago prepustiti Hakkinenu, saj je bil ekipni dogovor takšen, da zmaga pripada tistemu, ki kot prvi zapelje v prvi ovinek.

Coulthard je v tej sezoni zmagal le na eni dirki in večino sezone preživel v vlogi Hakkinenovega pomočnika. Podobno sliko smo gledali tudi leto kasneje, ko je Hakkinen osvojil še drugi zaporedni naslov svetovnega prvaka.

7. Damon Hill ( Alain Prost v ’93)

Hill je leta 1993 iz vloge testnega voznika napredoval do sedeža v Williamsovi F1 ekipi, kjer je dirkal skupaj s trikratnim svetovnim prvakom Alainom Prostom. Hill je s suvereno vožnjo pomagal Prostu do njegovega četrtega in zadnjega naslova, Britanec pa je takrat marsikoga presenetil s tremi zmagami in 10. uvrstitvami na zmagovalni oder.

6. Mark Webber (Sebastian Vettel 2009-2013)

Ni skrivnost, da Sebastian Vettel in Mark Webber nikoli nista bila velika prijatelja, njun konflikt pa sega v leto 2010, ko sta s trčenjem na dirki v Turčiji poskrbela za dvojni odstop Red Bulla.

Konflikt se je z leti stopnjeval, vrhunec pa je dosegel leta 2013, ko na dirki za VN Malezije Vettel ni želel spoštovati ekipnega dogovora in ostati za Webbrom, ki tega Nemci nikoli ni zares oprostil.

Kljub stalnim napetostim med dirkačema, pa ostaja neizpodbitno dejstvo, da je bil Vettel bistveno uspešnejši dirkač Red Bulla. Nemec je osvojil 4 naslove svetovnega prvaka, medtem ko Webber v zmagoviti eri Red Bulla ni resneje ogrozil svojega moštvenega kolega.

5. Martin Brundle (Michael Schumacher v ’92)

Od vseh moštvenih kolegov Michaela Schumacherja je bil voznik, ki se mu je lahko najbolj redno zoperstavil, Martin Brundle. Brundle, ki je leta 1983 v tesnem boju z Ayrtonom Senno izgubil naslov v Formuli 3.

Brundle je leta 1992 skupaj s Schumacherjem dirkal pri Benettonu, Britanec pa je bil od tedaj mladega Schumacherja boljši na dirkah v v Imoli, Montrealu, Magny-Coursu in Silverstonu, hkrati pa je dosegel pomembno drugo mesto v Monzi. Brundle je bil blizu zmage v Kanadi, nato pa je njegov lov na vodilnega Gerharda Bergerja ustavila okvara menjalnika.

“Najhitrejši dirkač, s katerim sem dirkal, je bil Mika Hakkinen. Najbolj nadarjen je bil Ayrton Senna – in po mojem mnenju tudi največji. Najbolj popoln je bil Schumacher,” je nekoč dejal Brundle.

4. Gerhard Berger (Ayrton Senna v ’90, ’91, ’92)

Ob prihodu Gerharda Bergerja kot moštvenega kolega Ayrtona Senne leta 1990 v Mclaren so bila pričakovanja visoka, saj se je izkušeni Avstrijec v obdobju pri Benettonu in Ferrariju izkazal za resnično hitrega.

Res je, da je bil Berger kvalifikacijah v primerjavi s Senno pogosto hitrejši od predhodnika Alaina Prosta, toda med dirkami se je le redko lahko zoperstavil legendarnemu Brazilcu. Zato je Berger v svojih treh sezonah proti Senni osvojil le tri zmage, vključno s tisto, ki mu jo je leta 1991 v Suzuki poklonil skorajšnji svetovni prvak.

Ayrton Senna in Gerhard Berger sta postala dobra prijatelja

V svojih treh letih v McLarenu je Berger osvojil štiri najboljše startne položaje in osemkrat premagal Senno v kvalifikacijah. Berger in Senna sta sicer v tem obdobju postala izredno dobra prijatelja, kar prej ni uspelo praktično nobenemu moštvenemu kolegu legendarnega Brazilca.

3. Rubens Barrichello (Michael Schumacher v 2000-2005)

Brez dvoma je bil Rubens Barrichello najbolj dosleden moštveni kolega Michaela Schumacherja. Priljubljeni Brazilec je Schumacherja podpiral pri njegovih petih naslovih pri Ferrariju, ob tem pa poskrbel, da je Scuderia osvojila prav toliko konstruktorskih naslovov.

“Čeprav je le redko ogrozil Nemca, je Barrichello v svoji najbolj uspešni sezoni leta 2002 zmagal na štirih dirkah in osvojil drugo mesto v razvrstitvi voznikov. To leto pa je bilo zaznamovano predvsem z incidentom, ko je Barrichello zmago na dirki v Avstriji v zadnjem ovinku prepustil Schumacherju, ki mu je nato na odru za zmagovalce podaril svoj pokal.”

2. Francois Cevert (Jackie Stewart v 1973)

Večina ​​ljubiteljev formule ena se strinja, da bi nadarjeni Francois Cevert ,moštveni kolega Sira Jackieja Stewarta nedvomno osvojil naslov, če tragedija na Watkins Glenu ne povzročila tragične smrti mladega Francoza.

Škot se je po zadnji dirki sezone v ZDA nameraval upokojiti in predati žezlo voditelja ekipe Tyrrell mlademu Cevertu, ki se je izkazala s šestimi drugimi mesti, trikrat je zaostal samo za Stewartom.

Jackie Stewart in Francois Cevert

Toda po tem, ko je Stewart že osvojil tretje svetovno prvenstvo, se je Cevert ubil med sobotnimi jutranjimi kvalifikacijami, medtem ko se je v boju za pole position boril z Ronniejem Petersonom.

1. Sir Stirling Moss (Juan Manuel Fangio v 1955)

Sir Stirling Moss je eden od voznikov, ki se nikoli ni sprijaznil z drugim mestom, toda tudi sam je priznal, da je bil veliki Juan Manuela Fangio nepremagljiv. Moss je prvenstvo  leta 1955 končal na drugem mestu, ob tem pa je zmagal na dirki za VN Velike Britanije in osvojil drugo mesto v Belgiji.

Fangio je bil tako dober, daj sam Moss je podvomil, ali mu je Argentinec dovolil zmagati na domači dirki, potem ko se je dirka odločila praktično v zadnjem ovinku.

Moss  ga je pozneje  celo vprašal: “Si mi dovolil, da zmagam?” na kar je Fangio odgovoril: “Ne. Bil si boljši od mene.”

Nedvomno sta bila Fangio in Moss, ki mu kljub nespornemu talentu nikdar ni uspelo osvojiti naslova, ena najmočnejših dirkaških zasedb v zgodovini Formule 1.

guest
0 Comments
Inline Feedbacks
Oglejte si vse komentarje