Zakaj je primer “Manchester City” pomemben za Formulo 1

0

Finančni predpisi, ki so predvideni za F1 sezono 2021, kot del celotne regulativne reforme Formule 1, so delno oblikovani po konceptu finančnega “fair playa”, ki že nekaj let najbogatejšim nogometnim klubom preprečuje skoraj “neomejeno” porabo.

Kljub temu, da nova pravila Formule 1, vsaj v začetni fazi iz maksimalne porabe višini 175 milijonov dolarjev izključujejo plače dirkačev, med obema sistema obstajajo jasne vzporednice.

Trenutno stanje v Formuli 1 je takšno, da Ferrari in Mercedes dirkata s praktično neomejenim proračunom, pa tudi Red Bull ne zaostaja prav veliko. Skupna letna poraba najboljših treh ekip tako približno ustreza proračunom preostalih sedmih F1 moštev.

Podobno je tudi v nogometu, kjer najbogatejše ekipe za igralce namenijo skoraj nepredstavljive vsote denarja. Nedavno je UEFA klub Manchester City spoznala za krivega kršitve finančnih predpisov, ekipa ki je v lasti arabskih mogotcev, pa je za dve leti izključena iz mednarodnih tekmovanj, vključno z najprestižnejšim – Ligo prvakov.

Vodstvo Mancherster Citya je razkrilo, da so nad odločitvijo UEFE “razočarani, a ne presenečeni”, organ pa je po njihovem mnenju v zadevi deloval kot obtoževalec, tožilec, sodnik in porota, City pa naj ne bi bil deležen poštenega sojenja.

Če je Formula 1 pripravljena na uvedbo podobnih predpisov kot veljajo v nogometu, je mogoče med športoma potegniti očitne vzporednice. Ekipe, ki jih nadzorujejo večji subjekti, lahko blago ali storitve pridobijo od podružnic, posledično pa prikrijejo njihovo dejansko vrednost.

Seveda to ne pomeni, da bi katera koli ekipa na tak način namerno kršila predpise, dejstvo pa je, da te možnosti ne moremo izključiti, saj je možnosti za malverzacije kar precej.

F1 ima tako npr. dve ekipi istega lastnika, ki bi si lahko delil stroške razvoja, hkrati pa bi ob tem podcenili stroške. “B-ekipe” seveda lahko pridobijo tehnologije od svojih dobaviteljskih ekip po bistveno nižjih cenah, medtem ko bi ostali morali plačati “tržni” znesek.

Postavlja se torej vprašanje: Ali bi FIA ravnala podobno v primeru kršitev, kot je to v primeru Manchester Citya storila UEFA? Spomnimo se leta 2007, ko so McLaren zaradi njegove vloge v zloglasni sagi “Spygate”, kaznovali z denarno kaznijo v višini 100 milijonov dolarjev. Za mnoge je to še danes primer izredno nesorazmerne sankcije, ki bi v današnjem času dobesedno uničila večino F1 ekip, medtem ko bi najboljše tri ekipe takšno kazen plačale brez večjih težav.

Hkrati se postavlja tudi vprašanja, ali si Formula 1 sploh lahko privošči, da bi iz prvenstva zaradi kršitev finančnih predpisov izključila Ferrari ali Mercedes. Ob trenutni situaciji lahko ugotovimo, da zelo težko, česar se zagotovo zavedajo tudi pri najbogatejših treh moštvih.

F1 in FIA sta tako pred zahtevno nalogo, saj bo potrebno še pred pričetkom sezone 2021 jasno določiti pravila igre, ki ne bodo dopuščala možnosti zlorab, s čimer bi bila relevantnost in verodostojnost Formule 1 postavljena pod velik vprašaj.

guest
0 Comments
Inline Feedbacks
Oglejte si vse komentarje