Komentar prvega dela sezone 2019

Trenutno se nahajamo v drugem delu sezone 2019. Za nami je že 13 dirk Formule 1 in v tem času smo doživeli marsikaj: Valtteri Bottas je na treh dirkah uspel premagati moštvenega kolega Lewisa Hamiltona, pri Ferrariju je vladala velika zmeda, za Hondo je bil odličen začetek in legendarna ekipa Williams se je potopila v ozadju. Svet Formule 1 je bil v sezoni 2019 večkrat obrnjen na glavo. Poglejmo si dejstva.

Bottas vs Hamilton

Prvo veliko presenečenje sezone 2019 je dvoboj obeh Mercedesov. Če smo bili prejšnja leta navajeni Bottasove slabe forme, ki jo je po navadi zaokrožil na dirkah z (veliko) dirkaško napako, je letos precej drugače. Bottas je bil pred začetkom letošnje sezone pred silovitim pritiskom Mercedesovih šefov, saj je bolj ali manj potrpežljivo čakal na svojo priložnost mladi super talent, Esteban Ocon. Posledično si je Bottas letos prvič pred sezono pomagal s psihološko (strokovno) pomočjo, povečal obseg fizičnih treningov (izboljšal fizično pripravljenost) in do potankosti izdelal jedilnik. Vse to se lahko šteje kot prvi korak k boljšemu dirkanju na najvišjem nivoju. Za piko na i so mu za sezono 2020 že podaljšali pogodbo, Ocon pa je dobil sedež pri Renaultu.

Zgodile pa so se tudi, vsaj tri, izjemno pomembne stvari, ki, kot kažejo rezultati, gredo Bottasu v prid:

  1. Nova pravila, ki prizanašajo težjim dirkačem.
  2. Menjava glavnega dirkalnega inženirja (in celotne tehnične ekipe, ki vzdržuje dirkalnik).
  3. Bottasu je vrata na stežaj odprla – sreča.

Vsaj dobro desetletje je teža dirkača v Formuli 1 (izredno) pomembna. Lažji kot je dirkač, več balasta si lahko porazporedi po dirkalniku, predno ta doseže dovoljeno minimalno težo (letos je to 740 kg). Zaradi te naravne danosti so lahko manjši in lažji dirkači pridobili določeno prednost, zato si FIA že vrsto let prizadeva bolj enakovredno določiti razmerja tež v dirkalniku Formule 1. Letos se je tako uvedlo na to temo še eno novo pravilo, ki pravi, da mora dirkač skupaj s sedežem tehtati, vsaj 80 kilogramov. Tisti, ki so lažji, morajo tako z začetkom sezone 2019 pod sedež dodati razliko v balastu, kar vsekakor je voda na mlin Valtteriju Bottasu, ki je v tem kontekstu precej hendikepiran.

Čeprav je Hamilton dober centimeter višji kot Bottas, je Bottas bistveno težji (dobrih pet kilogramov). Ker pet kilogramov v sodobni Formuli 1 pomeni celo tono teže v življenju ostalih smrtnikov živečih zunaj Formule 1, lahko zapišemo, da to je drugi korak k izboljšanju dirkalnega ritma Valtterija Bottasa. Ali z drugimi besedami: oba Mercedesova dirkača prvič, od kar dirkata skupaj, razporejata enako težo balasta po dirkalniku in pri tem dosegata približno enako uravnoteženost dirkalnika.

Valtteri Bottas in Lewis Hamilton – Avstralija 2019

V nobenem drugem športu ni pomoč moštva tako pomembna kakor se to odraža v Formuli 1. Ker je Formula 1 že davno presegla tehnično zahtevnost, ki jo lahko katerikoli dirkač zajame z lastno pametjo, moštva k boljši vožnji dirkačem pomagajo s pomočjo dirkalnih inženirjev. Slednji tako predstavljajo vez med dirkačem in razvojnim delom moštva, ter predstavljajo “možgane” razvoja dirkalnika. Tako mora dirkalni inženir na eni strani razumeti želje posameznega dirkača in na drugi strani želje razvojnega oddelka moštva ter združiti vse v celoto.

Dirkalni inženirji so tako izredno pomemben del (ne)uspeha vsakega dirkača in v moderni Formuli 1 predstavljajo velik del njegovih dirkaških sposobnosti. Zato ne sme biti neopaženo, da je Valtteri Bottas z letošnjo sezono zamenjal svojega dirkalnega inženirja Tonija Rossa (slednji je odšel v Formulo E, kjer pomaga Stofflu Vandoornu). Tony Ross sicer ni veljal za slabega dirkaškega inženirja (z njim je Nico Rosberg osvojil naslov svetovnega prvaka), toda očitno je Riccardo Musconi precej boljša rešitev v očeh Bottasa. Tako smo prišli do tretjega razloga, ki dela Valtterija Bottasa boljšega dirkača v sezoni 2019. Pravijo, da sreča spremlja hrabre. Tako je letos kar nekajkrat pobožala dirkalnik Valtterija Bottasa in povsem prav je tako.

Lewis Hamilton

Kaj pa Lewis Hamilton? Zdi se, da ga poleg dirkanja zanima vse drugo: od igranja klavirja, kreiranja novih kolekcij oblačil za modno hišo Hilfiger, pa vse do igranja Igre prestolov, ki ga je posrkalo tako globoko, da je zanemaril svoj bioritem. Kljub temu da gre verjetno za enega najboljših dirkačev v celotni v zgodovini Formule 1, to še vseeno ni dovolj, da bi se do zmag na dirki enostavno pripeljal, kaj šele, da bi brez naprezanja osvojil nov naslov svetovnega prvaka. Občutek je, da gledalce pred TV zasloni ob zaključku letošnjega leta čaka velik šov.

Preberite tudi  Binotto: Dvojec Leclerc - Verstappen bi bilo zelo težko nadzirati
Velika zmeda pri Ferrariju

Ni prvič, da stvari pri Ferrariju niso jasne, in ni prvič, da je moštvo v krizi. Pravzaprav zadnji naslov sega v leto 2007 in moštvo je pod hudim pritiskom. V tem gre verjetno iskati tudi razlog, da moštvo Ferrari po skoraj dveh desetletjih nima definiranega prvega voznika moštva – je to izkušeni, vendar psihično šibak Vettel ali mlad in talentiran Leclerc?

Charles Leclerc

Leclercova življenjska pot bo nekoč zagotovo zabeležena na velikem platnu, v kolikor seveda postane svetovni prvak Formule 1. Želja je ogromna, prvič v življenju pa se kosa v moštvu s svetovnim prvakom, ki ga moštvo zelo dobro pozna. Če je Leclerc do sedaj v svoji karieri izjemno hitro opravil z vsemi (svojimi) nasprotniki, je Vettel bistveno težji zalogaj. Medtem ko ga tehnična ekipa, na čelu z Jockom Clearom, poskuša razumeti ter ga prilagoditi na SF90, ki letos paradira po dirkah Formule 1 s strani Ferrarija, Charles dirka povsem na meji. Nesreče (in okvare) so tako logična posledica, kar se mu vsekakor ne šteje v plus. Vseeno gledalce s svojo brezkompromisno držo dirkanja vabi na svojo stran, tuja pa mu ni tudi komunikacija z mediji. Na veselje celotne ekipe in navijačev je na dirki v Spa Francorchampsu končno uspel pridirkati prvo zmago za Ferrari v sezoni 2019. Se mu bo na naslednjih osmih posrečila še kakšna?

Sebastian Vettel

Vettel, ki je do sedaj pri Ferrariju z dirkanjem zaslužil toliko, da mu je menda že nerodno priti v Maranello (40 milijonov evrov bo potrebno pomnožiti s petimi leti dirkanja pri Ferrariju) in mu grozi, da bo kaj kmalu postal najbolj preplačan voznik v zgodovini Formule 1, se je sezone 2019 lotil zelo previdno. Vidi se, da ima moštvo podrejeno, vidi se pa tudi, da gledalci (vsaj v svetovnem merilu) niso neumni in prepogosto razberejo, da gre preveč taktičnih odločitev v napačno smer (torej njemu v prid). Vsekakor dnevi, ko bo Vettel na odru za zmagovalce, kljub zmagi, izžvižgan, niso več prav daleč.

Zaradi prešibke vodstvene hierarhije v moštvu ima Ferrarijev strateški oddelek ogromno težav. Mattia Binotto je sicer odličen inženir, toda pri vodenju moštva letos ni prav suveren. Čakajo ga resnično težki časi in veliko truda bo moral vložiti v to, da bo v moštvo spet zmagovalo. Trenutni problem Ferrarija je ta, da sta oba dirkača približno enako hitra (in enako nihata v formi). Moštvo je tako prisiljeno s svojimi taktičnimi odločitvami direktno škodovati enemu iz med obeh dirkačev in očitno na posledice ni pripravljen nihče. Ko bo Charles Leclerc rešil težave s poznavanjem dirkalnika bo (verjetno) vsem v moštvu dosti lažje.

Kaj pa Ferrarijev dirkalnik?

Ta seveda ni slab in zaradi nekaj ponesrečenih dirk ni potrebno metati puške v koruzo. Ferrarijev pogonski sklop deluje odlično (vsaj enako močno kot Mercedesov), porabi malo goriva in je zanesljiv (kljub okvari v Bahrajnu). Mehaničen oprijem je odličen, odlično teče čez dirkalnik tudi zračni tok. V čem je torej problem? Zgolj in samo v tem, da so razlike med moštvoma Ferrari in Mercedes bistveno manjše, kot se zdijo ob pogledu na lestvico, da vožnja v zavetrju letos prinaša ogromno prednost in da so letošnje pnevmatike še posebno muhaste. Temperatura hitro skoči iz območja delovanja in šokantno je bilo na dirki v Bakuju po radijski zvezi slišati, da pri Ferrariju ne vedo, kako se bo obnašal naslednji set gum. Mercedes na vse to še čaka, pri čemer z odprtimi rokami vzamejo vsak odličen rezultat, pa čeprav pri tem točno ne vedo, kako so do zmage prišli.

Preberite tudi  Viroza na TV3 in zakaj si Slovenija zasluži bizarne prenose F1 dirk?
Honda na misiji

Medtem, ko pri McLarnu še naprej drug drugega potapljajo v mlako neuspeha in skušajo pozornost preusmeriti na ameriško serijo Indy, je Honda pri Red Bullu zadihala. Red Bull se je na Hondo odlično pripravil in Japonci so v zadnji polovici leta naredili fantastičen napredek na področju zmogljivosti pogonskega sklopa.

Pravzaprav trenutno, bolj kot sam pogonski sklop, trpi šasija Adriana Neweyja, ki se ravno tako spopada z muhastim obnašanjem pnevmatik (največ težav s tem je imel Pierre Gasly, ki je v moštvu Red Bull deloval kot čisti začetnik, ki dirka zgolj za zabavo). Pozorno oko fanatika je opazilo, da Red Bull z Maxom Verstappnom za volanom zaostaja nekje 20 sekund na dirko. Za okoli 305 prevoženih dirkaških kilometrov je ta zaostanek daleč od slabega, namreč bistvena razlika je, ali imaš Hondin ali Renaultov pogonski sklop. Pri Renaultu vse stavijo nase, pri čemer je javno znano, da nimajo dovolj finančnih sredstev, da bi tekmovali s Ferrarijem ali Mercedesom. Po drugi strani Honda igra na povsem odprte karte in moštvu, ki uporablja njihove motorje, dovoli vse: od spreminjanja programske kode motorja naprej. Hondin motor je tako v sezoni 2019 dobil že dve dirki (VN Avstrije in VN Nemčije), za kar gre zasluga Verstappnu.

Moštvo Williamsa doseglo dno

Williamsov dirkalnik je daleč najslabši dirkalnik v letošnji sezoni. Pravzaprav je resnično neverjetno, kako jim je uspelo v petih letih iz dirkalnika, ki se je vozil v ospredju dirk in je dva povprečna dirkača redno uvrščal med najboljših pet na vsaki dirki sezone, spremeniti v to, da v letošnjem letu v enem krogu izgubijo od tri do štiri sekunde.

Če je Robert Kubica tisti, ki pri Wiiliamsu nima česa izgubiti in je v resnici v prvih štirih dirkah ogromno pridobil, saj se je iz dirke v dirko približuje hitrosti Georga Russella, je slednji močno ogrozil svojo dirkaško kariero. Medtem ko so Lando Norris, Charles Leclerc, Max Verstappen, Alexander Albon in Pierre Gasly vsako dirko na očeh javnosti širom sveta, je George Russell povsem neopažen in izven medijske pozornosti. Ob prvi dirkaški napaki bodo mediji še dodali sol na rane mladega Britanca. Vsekakor je pred njim zelo težka sezona.

Paddy Lowe (VB) Nekdanji tehnični direktor ekipe Williams
21.02.2019.

Ničvredno osebje, vsega je kriva Claire Williams

Pred nekaj meseci je nastal zanimiv članek na portalu Motorsport-Total.com , kjer sta Nico Rosberg in Ralf Schumacher povsem popljuvala vodstvo Williamsa ter namignila, da tehnični kader tekmuje eden proti drugemu in ne eden za drugega. Namesto da bi inženirji tekmovali s tekmeci, tekmujejo s sodelavci, Claire pa je ob tem ustvarila tako slabo vzdušje znotraj moštva, da odide vsak, ki lahko. Čudi se tudi stroka, saj tudi Paddy Lowe, ki je uspešno krmaril moštvo Mercedes med leti 2013 in 2017, ni uspel preobrniti trenda napačnih izračunov, tehničnih odločitev in je moštvo skupaj z njim zabredlo v brezno neuspeha. Nekaj zelo podobnega se je zgodilo McLarnu. Napačni vodstveni kader, napredovanje napačnih ljudi, slaba delovna klima in visoki pritiski povzročijo, da tudi najboljši strokovni delavci padejo, z njimi pa potone celotno moštvo.

 

Kerim Vodnik

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja