Formula 1: Kako postati F1 voznik…

Biti voznik Formule 1 je vse prej kot lahka naloga. Sicer je odvisno od sezone, toda praviloma je vsako leto prostih le okoli 20 sedežev. Do njega lahko pridete na dva načina…

Lažji način

Sedež si plačate. Če imate na voljo okoli 20 milijonov dolarskih bankovcev (na sezono), težav menda ne bo. Potrebujete zgolj (še) super licenco in sedež je bolj ali manj vaš. Drži le, da je super licenco v zadnjem času težje dobiti (kar povzroča nemalo težav podmladku Red Bullovih dirkačev, ampak o tem kasneje). Vsako leto tako v Formuli 1 gledamo voznike, ki si svoj sedež plačajo. Zadnja leta teh ni več veliko, morda le med dva in štiri, kar je vsekakor pozitiven znak za šport.

Težji način

Sedež si izborite. Verjetno ni posebno težko ugotoviti, da če je na voljo zgolj 15 ali 16 sedežev, vaša konkurenca pa je celotni dirkaški svet, imate sila malo možnosti, da boste sedež tudi dobili. Pa vendarle, sedeže je potrebno zapolniti in nekdo mora voziti dirkalnike. Poglejmo, kdo ali kaj pelje dirkača v svet Formule 1:

  • uveljavitev v nižjih kategorijah, začenši v kategoriji gokart,
  • naslov prvaka katere izmed serij GP2/F2, GP3/F3 oziroma vsaj Formule Renault, Mazda, Formule 4 ali recimo Super Formule,
  • odličen zastopnik, ki vas bo v pravem trenutku spravil na test dirkalnika Formule 1, kjer bo ob odlični vožnji potrebno počakati na neuspeh dirkača, ki ga boste zamenjali.

Vse bolj jasno postaja, da gre za zelo konkurenčno okolje, ki je ugoden poligon za velike denarne vložke in spletke, ter okolje, kjer vsak dirkač potrebuje tudi zvrhano mero sreče. Potrebno je zapisati, da se je skozi leta med vsemi globalnimi športi Formula 1 morda celo najbolj spremenila. Seveda gre vse na račun tehnologije. Če so pred desetletji dirkači umirali na vsaki dirki in so se na stezi spoštovali ter nikoli vozili preveč na nož, saj je bil domala vsak trk usoden tako za gledalce kakor tudi za voznike, je v sodobni Formuli 1 vse drugače, saj se prvenstva odločajo znotraj sekund. Skupaj s tehnologijo so se torej razvijali (in spremenili) tudi dirkači Formule 1.

Gokart Slovenija - Foto: Kerim Vodnik

Foto: Kerim Vodnik

Ayrtona Senna

Ayrton Senna da Silva je po mnenju večine ljudi najboljši dirkač v zgodovini tega športa. V absolutnem (tehničnem) smislu to vsekakor ne more držati, ker je bil Senna v primerjavi z današnjimi dirkači premalo šolan. Danes prihajajo dirkači v svet Formule 1 že temeljito pripravljeni. V zelo naprednih simulatorjih imajo odvoženih po stotine ur in ko sploh prvič stopijo v pravi dirkalnik, so nanj pripravljeni. Dirkaške serije tipa GP3/F3, GP2/F2 jih zelo dobro pripravijo na surovost dirkalnika Formule 1. Dirkaški mentorji jih spremljajo na vsakem koraku, vsaka dirkaška napaka na stezi pa je analizirana do najmanjše potankosti. Analiza fizične pripravljenosti je najboljša v zgodovini obstoja naše vrste. Vse to močno izboljšuje hitrost dirkačev, ki iz leta v leto kažejo večjo konkurenčnost. Vsega tega Senna v svojem času ni imel na voljo, zato so vse primerjave v absolutnem smislu tudi nepotrebne in zavajajoče.

Preberite tudi  Todt: Novo pravilo bo preprečilo kvalifikacijsko farso, ki smo jo videli v Monzi

Senna torej predstavlja ločnico v športu. Pred njim so bili dirkači praviloma brezglavi uživači, ki pred dirko niso vedeli, ali jo bodo končali živi. Sem in tja se je v podobi Nikija Laude, Jackie Stewarda, Alaina Prosta in podobnih našel kdo, ki je vožnji Formuli 1 posvečal nekaj več časa kot ostali dirkači, toda nihče se ni spravil v Formulo 1 tako brutalno in odločno, z veliko mero profesionalizma, kot je to naredil Senna. Nihče v svoji generaciji ni postavil letvice tako visoko. Veliko je treniral v dežju, veliko je delal na fizični pripravi, toda še več na psihični. Razlika je bila vidna na dirkališču, kjer so drugi dirkači ob dobro odvoženemu krogu Senne delovali kot šolarčki. Vožnja v dežju pa je bila njegovo dvorišče. Ob vsem tem mu je pomagal tudi globalni razvoj športa in Senna bo tako za vedno, povsem upravičeno, zapisan kot največji.

Postavil je temelje modernega dirkača, ga v celoti profesionaliziral in mu vdahnil spoštovanje celega sveta. Prihodnje generacije voznikov je prisilil v garanje 24 ur na dan, 7 dni v tednu, 365 dni v letu. Tako današnji prvaki Formule 1, med katerimi ni prostora za dirkaške plačance ali slabiče, ravno zaradi Senne uživajo status vrhunskih dirkačev.

Zadnji primer dirkača, ki ni bil podvržen strogemu dirkaškemu razvoju od mladih nog in je še lahko s svojim talentom kljuboval najboljšim na svetu do mere, da je postal svetovni prvak, je Kimi Raikkonen. Njegova zgodba je tako posebna, da si zasluži svoj blog. Po njegovi upokojitvi bodo v Formuli 1 ostali sami odlični dirkači, ki so jih skozi načrten sistem dela ustvarila različna moštva

Mika Häkkinen vs Michael Schumacher oziroma Aki Hintsa vs Balbir Singh

Ko je Senna leta 1994 tragično preminil in zapustil svet Formule 1, se je začela njegova zapuščina vtirati v šport. Tako nismo potrebovali prav dolgo, ko so dirkači začeli za svoje boljše rezultate najemati strokovnjake za fizično in psihično kondicijo, zdravo prehrano, v šport pa se je začela vpletati tudi doba računalnikov in simulatorjev. Med prvimi javno znanimi osebami/zdravniki, ki sta neposredno dvigala zmožnosti na fizičnem in psihološkem nivoju dirkača, sta bila Balbir Singh in Aki Hintsa. Medtem ko Balbir nikoli ni veliko govoril o delu s Schumacherjem, je bil Hintsa v McLarnu bolj na očeh. Če je Balbirja v Formulo 1 pripeljal stric Michaela Schumacherja, je Akija v šport spravil Hakkinen. Slednji je pod pritiskom Schumacherja potreboval nekaj več, saj gola hitrost ni več zadoščala. Vse to si zasluži svoj zapis, na tej točki pa je dovolj le vedenje, kdo vse sestavlja ekipo okrog najboljših dirkačev na svetu.

Aki Hintsa je preminil novembra 2016. Smrt je še posebno prizadela Lewisa Hamiltona, ki je, gledano skozi dirkaške oči, njegov otrok.

Sodobni dirkač Formule 1

Formula 1 danes ne dopušča naključij na področju voznikov. Tam so zaradi denarja ali znanja. Tako se dirkači soočajo:

  •  z odsotnostjo od doma in svojega socialnega kroga že od mladih nog (približno 260 dni na leto je dirkač odsoten do doma, če predvidevamo, da je med končano sezono in pričetkom nove vseskozi doma),
  •  z globalno izpostavljenostjo in potencialno kritiko 450 milijonov ljudi, ki Formulo 1 redno spremljajo,
  • s pritiskom rezultata, uspeha (ogromno dobrih (mladih) dirkačev čaka na svojo
    priložnost, poleg njih pa vsakemu sedežu v slabšem moštvu Formule 1 grozijo tudi dirkači, ki si sedež plačajo),
  •  z različnimi kulturami in s hitrim tempom življenja, saj na leto dirkači odvozijo tudi
  • do 21 dirk po celem svetu, kar pa kaže tudi na to, da je sodobna Formula 1 povsem komercialno usmerjena,
  •  z medijsko izpostavljenostjo 24 ur na dan,
  •  s konstantnim zasledovanjem izboljšanja kakovosti svoje vožnje,
  •  s konstantnim zadrževanjem fizične pripravljenosti vrhunskega športnika,
  •  s konstantno kontrolo psihološke trdnosti in še z marsičem drugim.
Preberite tudi  Volan dirkalnika Formule 1

Max Verstappen

Vso to željo, da bi moštva izdelala čim boljšega voznika skozi sistemski razvoj dela, pooseblja Max Verstappen. Če je Lewis Hamilton že ob svojem debiju v prvi sezoni pod okriljem Akijeve mašinerije lahko konkuriral najboljšemu vozniku zadnjega desetletja, Fernandu Alonsu, in tako pustil odprta usta slehernemu navijaču tega športa, je šel Max še stopnico višje. Ne samo, da je vstopil v svet Formule 1 pri 17 letih praktično brez vozniškega izpita, ampak je tudi svojo prvo zmago dosegel z dirkalnikom, katerega je prvič testiral v simulatorju dober teden dni, preden je v matičnem Red Bullu zamenjal odstreljenega Daniila Kvjata. Takrat so na čelu z Lewisom Hamiltonom ostali odprtih ust tudi vsi dirkači.

Vedno, kadar gredo stvari predaleč, mora poseči vmes FIA. Povsem jasno je namreč, da ni realno pričakovati, da bodo tako mladi fantje poleg odrekanja in podrejanja rezultatu skozi celotno otroštvo, po možnosti že od četrtega leta starosti dalje, kos tudi psihičnim pritiskom, ki jih čakajo v prihodnosti. Tudi Max s svojimi predrznimi vožnjami ne vzbuja vedno pozitivnih občutkov tako pri dirkačih kot pri gledalcih. Šlo je celo tako daleč, da je bil v letošnjih sezoni zaradi konstantnih napak in nesreč neposredno ogrožen njegov obstoj v moštvu Red Bull. FIA je v želji, da bi preprečila to norost, precej zakomplicirala super licenco, ki jo dirkači potrebujejo, če želijo voziti v Formuli 1.

SUPER LICENCA

Vedno, kadar gredo stvari predaleč, mora poseči vmes FIA. Povsem jasno je namreč, da ni realno pričakovati, da bodo tako mladi fantje poleg odrekanja in podrejanja rezultatu skozi celotno otroštvo, po možnosti že od četrtega leta starosti dalje, kos tudi psihičnim pritiskom, ki jih čakajo v prihodnosti. Tudi Max s svojimi predrznimi vožnjami ne vzbuja vedno pozitivnih občutkov tako pri dirkačih kot pri gledalcih. Šlo je celo tako daleč, da je bil v lanski sezoni zaradi konstantnih napak in nesreč neposredno ogrožen njegov obstoj v moštvu Red Bull. FIA je v želji, da bi preprečila to norost, precej zakomplicirala super licenco, ki jo dirkači potrebujejo, če želijo voziti v Formuli 1.

Lewis Hamilton 2019 - Foto: Kerim Vodnik

Foto: Kerim Vodnik

Verjetno ni potrebno posebno poudarjati, da imamo trenutno v Formuli 1 kar nekaj dirkačev, ki bi super licenco ob trenutnih pogojih izgubili. Prav tako pa tudi Max Verstappen ne bi leta 2015 izpolnil niti ene točke od zgoraj naštetih.

Obstaja tudi super licenca za proste treninge. To licenco je malo lažje dobiti kot pravo super licenco. Potrebujete 6 dirk v F2 seriji ali 25 točk prave super licence. Max Verstappen ne bi leta 2015 zadostil niti tem kriterijem. Vse to je korak k še boljši izbiri kakovostnih voznikov, ki bodo v prihodnosti te serije samo še bolj kvalitetni.

Kerim Vodnik

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja