Ferrarijevi navijači zadržani do Michaela

Po Michaelovem drugem osvojenem naslovu svetovnega prvaka z Benettonom je postalo jasno, da bi ga v svojem taboru želele imeti vse ekipe v Formuli 1. Čeprav ga je z Benettonom vezala pogodba še eno leto, se je odločil, da za sezono 1996 prestopi k Ferrariju, ker je ocenil, da je njihov bolid dovolj dober, da lahko z njim lovi svoj tretji naslov.

schumacher-1995-germany-win

Scuderia Ferrari je v začetku 90. let doživljala ogromno krizo, deloma zato, ker njihov slavni motor V12 ni bil več konkurenčen manjšim, lažjim in bolj varčnim V10 motorjem. Od zadnjega konstruktorskega naslova in naslova med vozniki je minilo že več kot desetletje in navijači so bili zelo nestrpni.

Ko je Michael Schumacher leta 1995 kot ravnokar potrjeni novi Ferrarijev voznik prvič prišel v Italijo, mu ni bilo lahko. Že na prvem treningu v Monzi ga je na tribuni pričakal transparent z napisom:

»Raje danes 1 Alesi kot jutri 100 Schumacherjev!«

To je bilo jasno znamenje, da src italijanskih »tifosov« ne bo lahko osvojiti. Ti so bili v zadnjih letih navajeni voznikov, ki so se zelo dobro ujeli z italijansko miselnostjo. Jean Alesi in Gerhard Berger sta bila »njihova«, čeprav nista dosegla večjih uspehov. Alesi je imel sicilijanske korenine, ki so se kazale v njegovi čustvenosti in vročekrvnosti, Berger pa je bil sproščen in čeden, vedno od deklet oblegan.

Michael Schumacher je bil pravo nasprotje ljubljencev Ferrarijevih navijačev. Videli so ga kot hladnega, stvarnega Nemca, ki je sicer zelo dober voznik, toda niti blizu melodramatičnemu junaku v ferrarijevskih dramah. Osvojen dolgo pričakovani naslov bi zagotovo pripomogel, da bi ga zares sprejeli tudi v svoja srca in ga imeli radi kot so, denimo, Gillesa Villeneuva.

Preberite tudi  Toto Wolff: Pri Mercedesu ni prostora za Micka Schumacherja

Schumacher se s temi zadevami ni preveč obremenjeval. Prve tri dirke, ki jih je odpeljal s Ferrarijem F310, so bile povprečne, nato je na Nürburgringu zasedel drugo mesto za Jacquesom Villeneuvom v Williamsu. Do prvega stika med Schumacherjem v Ferrariju in italijanskimi navijači je prišlo v Imoli. Tu se je še vedno čutila zadržanost do novega voznika:

»Seveda se bomo silno veselili, če bo Ferrari s Schumacherjem spet zmagal. In drži, da je sijajen vozni. Toda kot osebnost, kot človek nam je bil pač nekdo kot Alesi ali Berger bližji. Schumacher je tako hladen, tako brez čustev …«

K takšnemu stališču je delno prispevalo tudi Schumacherjevo vztrajanje, da se ne bo naučil italijanščine. Prepričan je bil, da mu to ni potrebno, da bi osvojil srca italijanskih navijačev:

»S člani moštva se bomo o tehničnih zadevah pogovarjali v angleščini, ker se v tem jeziku znam natančneje izraziti. Prav bi bilo torej, če bi vsi, ki v Ferrarijevem moštvu angleščine ne znajo dobro, poskrbeli, da se bo to spremenilo.«

Če v četrtek, petek in soboto še ni bilo nikjer videti transparentov v podporo Schumacherja, se je to spremenilo že v nedeljo na dirki. Michaela so poitalijanili in tako je postal »Michele« (Mikele). Montezemolo, takratni Ferrarijev predsednik, mu je naročil, da mora imeti zasebno učiteljico italijanščine in tako je tudi Schumacher sčasoma izboljšal znanje tujega jezika.

schumacher-montezemolo

Največji dosežek sezone 1996 za Ferrari je bil, ko je Schumacher uspel zmagati v Monzi, pred kritičnimi in čustvenimi italijanskimi »tifosi«:

»Nikoli še nisem doživel takšnega navdušenja. Tega, kar se je dogajalo med pozdravnim krogom po zmagi, ni mogoče opisati. Bilo je noro, enostavno noro. Nikoli prej nisem doživel takšnih čustev. Kaj takega se lahko zgodi samo v Italiji. Po vsem telesu sem imel kurjo polt. Ferrarijevi navijači so strašno dolgo čakali in noro sem srečen, da sem jim lahko podaril prvo domačo zmago po letu 1988.«

Kaj je Michael Schumacher povedal o …

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja