Moštveni ukazi in njihov smisel

Moštveni ukazi niso stvar sodobne Formule 1, pač pa so stari kot dirke same. Definiramo jih lahko kot vsako vrsto dogovora, ki vpliva na potek dirke. Zavedati se moramo dejstva, da so v Formuli 1 prisotni različni interesi: ekipe si želijo zmag, pokrovitelji imajo svoje zahteve in tudi vozniki se lahko med seboj dogovorijo. Na začetku 50. let je obstajala prav posebna oblika moštvenih ukazov – v kolikor je favorit ekipe odstopil, mu je lahko moštveni kolega posodil bolid. Na koncu dirke sta si sicer točke razdelila, vendar jih je prvi voznik tako dobil vsaj nekaj. V zgodovini Formule 1 se je eden izmed bolj znanih moštvenih ukazov izvršil na VN Velike Britanije v Aintreeju leta 1955, ko so pri Mercedesu prosili Fangia, naj prepusti zmago Mossu. Fangio je ukaz spoštoval in tako v zaključku dirke ni napadel Mossa. Ciljno črto sta prečkala v manj kot sekundi razlike.

Pomen matematike in moštveni ukazi v Formuli 1

Naslednji očiten primer pravega moštvenega ukaza se je zgodil pri Ferrariju na VN Mehike leta 1964. Bandini je dobil navodila, da se mora umakniti Surteesu, zato da je lahko slednji dobil dovolj točk, da je na zadnji dirki prehitel Grahama Hilla v boju za naslov. Nekoliko manj razumljiva pa je bila odločitev za uporabo moštvenega ukaza pri Williamsu leta 1979. Čeprav je bil Regazzoni hitrejši in bolje uvrščen na lestvici, je dobil prepoved napada na moštvenega kolega. V ekipi Williams je bil takrat močno favoriziran Alan Jones, ki je imel tudi večjo podporo pri pokrovitelju. Njegov status prvega voznika je trajal vse do leta 1981, ko je ekipa zaukazala Reutemannu naj ga spusti predse na VN Brazilije. Reutemann tega ni upošteval, kar je bil povod za notranji boj, ki se je na koncu razpletel z izgubo naslova za Reutemanna in prvo prekinitvijo kariere za Alana Jonesa.

Uporniki pri Ferrariju in njihova usoda

Moštveni ukazi niso zmeraj upravičeni, kakor se je pokazalo že mnogokrat v zgodovini. Leta 1982 se je Rene Arnoux na VN Francije odločil upreti moštvenemu ukazu, po katerem bi moral predse spustiti Prosta. Prost namreč tudi z dodatnimi točkami ne bi mogel postal svetovni prvak, saj je bil Rosberg v preveliki prednosti. Naslednje leto so v ekipi Brabham na VN Južne Afrike prosili Riccarda Patreseja, da predse spusti Nelsona Piqueta, če bi mu to pomagalo osvojiti prvenstvo. Moštvenega ukaza na koncu ni bilo potrebno izvesti, saj je Patrese zmagal, Piquet pa je osvojil prvenstvo tudi s tretjim mestom na dirki. Skoraj desetletje kasneje se je Patrese znašel v podobi situaciji pri Williamsu, ko je branil hrbet vodilnega v ekipi – Nigela Mansella.

Moštveni ukazi brez razloga

Bili so tudi primeri, ko se je vodilni voznik kolegu zahvalil za pomoč tako, da mu je prepustil zmago. Leta 1991 je Ayrton Senna prepustil zmago Gerhardu Bergerju, podobno pa je bilo tudi med Coulthardom in Hakkinenom na VN Avstralije 1998. V isti sezoni smo na VN Belgije lahko videli povsem drugačne moštvene ukaze. Pri Jordanu so Ralfu Schumacherju prepovedali napasti kolega Damona Hilla, zato da ne bi ogrozil prve zmage ekipe. Zamrznili so pozicije in kljub negodovanju dosegli dvojno zmago.

Barrichello o incidentu na Spielbergu 2002: Bil sem pijan od jeze

Moštveni ukaz so pridobili precej negativen prizvok zaradi dogajanje v ekipi Ferrari v sezoni 2002. Barrichello je moral na VN Avstrije tik pred ciljem predse spustiti Schumacherja, da je le-ta lahko zmagal. Schumacher mu je sicer uslugo vrnil že isto leto na VN ZDA, toda ne občinstvu in ne FIA nista bila navdušena nad samovoljnim obnašanjem voznikov ter ekipe. Zaradi incidenta na dirki in kasneje na podelitvi so bili po sezoni 2002 moštveni ukazi prepovedani. Toda ekipe so jih še vedno uporabljale, čeprav na posreden način, tako kot na primer na VN Nemčije leta 2010, ko so Massi sporočili, da je Alonso hitrejši od njega. Pri FII so kmalu ugotovili, da se moštvenih ukazov ne da prepovedati, zato jih v pravilniku za sezono 2011 niso niti omenili. Od takrat naprej so jih ekipe začele zelo inovativno izkoriščati. Leta 2012 so na primer na menjalniku Ferrarija Felipeja Masse namenoma prelomili FIA pečat, da je le-ta začel VN ZDA za Fernandom Alonsom in je slednji pridobil eno mesto.

Ferrari in Multi 516

V zadnjih leti je najbolj odmeven spor med Vettlom in Webbrom na VN Malezije, ki je postal znan kot »Multi 21«. Zanimiv pa je tudi primer iz VN Madžarske 2017, ko je Bottas predse spustil Hamiltona, vendar le-ta ni bil sposoben prehiteti Raikkonena, zato mu je vrnil mesto. Moštveni ukazi so torej sestavni del dirk Formule 1 že vse od samega začetka. Včasih so moštveni ukazi smiselni, drugič se zdijo povsem nepotrebni. Nekateri vozniki jih spoštujejo, drugi jih ignorirajo. Primerov je še mnogo, bistvo moštvenih ukazov pa je, da se uporabijo zato, da se z njimi doseže boljši rezultat oziroma zmaga. Zmage so namreč bistvene za ekipe, za njih so pripravljene narediti vse, včasih tudi žrtvovati voznike.

Malezijska farsa 1999

Simon Jazbec

Preberite tudi  Helmut Marko: Honda bo v Monzi napadla Mercedes in Ferrari

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja