Komisarji in sporne odločitve

komisarji

Colin Chapman je dejal, da le butci slepo sledijo pravilom, modreci pa jih raje interpretirajo. To pomeni, da v Formuli 1 ni največji greh, če se pravila kršijo, temveč če se jih pri tem zaloti. Kontroverzne odločitve komisarjev se pojavljajo skoti celotno zgodovino Formule 1. Navijači najpogosteje obsojajo odločitve, ki se nanašajo na kazni, ki jih dobijo njihovi favoriti, medtem ko so kazni za nasprotnike običajno dojete kot preblage. Današnje kazni so v primerjavi z nekdanjimi pravzaprav manj stroge. Na primer na VN Italije leta 1978 (dirka, na kateri je umrl Ronnie Peterson) sta prva čez ciljno črto pripeljala Mario Andretti in Gilles Villeneuve, toda po koncu dirke sta oba dobila pribitek minute, ker sta prehitro štartala.

ČRNA ZASTAVA ZA FIA KOMISARJE

Interpretacija pravil komisarjev in posledično njihove sporne odločitve so pripomogle, da je James Hunt leta 1976 svetovni prvak. Kljub zmagi na VN Španije je bil diskvalificiran, ker je bil njegov McLaren M23 preširok na zadnji osi, toda ekipa se je na odločitev pritožila. Njihov argument je bil, da je bilo v Španiji tako vroče, da so se pnevmatike razširile. Jamesu so nato zmago in točke vrnili. V Formuli 1 ni redkost, da je kakšen bolid neskladen s pravilnikom. Ko so leta 2005 pri ekipi BAR ugotovili, da so imeli dva rezervoarja za gorivo, jih niso samo izključili iz VN San Marina, pač pa so bili izključeni tudi iz dveh naslednjih dirk. V primerjavi z lansko kaznijo za Haas, se zdi takšna sankcija prestroga.

KOMISARSKA KOMEDIJA – Kdo bi vedel kateri del….

Komisarji pa so bili neprizanesljivi tudi v primeru Schumacherja v Monte Carlu leta 2006. Schumacher se je med kvalifikacijami zadel v zid na ovinku Rascasse ter se ustavil in tako onemogočil vsem ostalim, da bi lahko izboljšali čas. Komisarji so določili, da je to storil namenoma in ga kaznovali tako, da je moral dirko začeti s konca štartnega razporeda. Glede na današnje standarde je kazen izjemno stroga, še posebej, ker je šlo za nekoga, ki se je boril za naslov.

 

O objektivnosti komisarskih odločitev

Leta 2010 so bili moštveni ukazi strogo prepovedani. Na VN Nemčije so iz Ferrarijevega komandnega pulta sporočili Massi, da je Fernando hitrejši od njega, komisarji pa so to interpretirali kot moštveni ukazi. Sledila je kazen 100.000 dolarjev, toda brez sankcij z odvzemov točk ali pribitkom mest. Ena najbolj diskutiranih in najbolj slabo razloženih odločitev komisarjev pa je bila zagotovo trk med Senno in Prostom na VN Japonske leta 1989. Prvič, izključitev ni bila posledica trka, temveč dejstva, da je Ayrton progo zapustil pred šikano in nanjo prišel za šikano ter s tem izrecno kršil navodila od FIE. Komisarji so trdili, da se mora na progi prevoziti celotna dolžina dirke, mnogi vozniki, med njimi tudi Senna, pa so temu nasprotovali, ker so menili, da je nevarno. Tako se je ustvaril mit, da so s tem Senni ukradli prvenstvo. Toda če bi Senna dobil tisto dirko, še zmeraj ne bi prevzel vodstva v skupnem seštevku, ampak bi imel zgolj matematično možnost, da prvenstvo osvoji na zadnji dirki sezone v Avstraliji.

“Double crash” – Dvojni trk

Komisarji so torej sporne odločitve sprejemali tudi v preteklosti in mnogokrat so z njimi bistveno bolj posegali v prvenstvo, kot to počnejo danes.

 

Simon Jazbec

Komisarji WTF?

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja