Ko je pred meseci prišla novica, da bo v sezoni 2019 poleg Sebastiana Vettla vozil Charles Leclerc, sem bil v dvomih, ali je za to resnično pravi trenutek. Po mojem mnenju bi bilo za prestop potrebno počakati še eno sezono. Kaj ta prestop prinaša za ekipo Ferrari? Med možnimi scenariji je bil tudi ta, da bi bil Leclerc vsaj tako hiter kot Sebastian Vettel. Toda, kakšne težave to prinaša?
Pri Ferrariju bi morali, z znanjem in izkušnjami, ki jih imajo, narediti vse, da bi se določenim situacijam izognili. Najprej bi morali odpraviti psihološko krhkost Sebastiana Vettla, ki ga stane številnih napak. Če je Vettel prisiljen ves čas voziti 100 %, bo, razumljivo, tudi delal napake. Zato bi mu morali omogočiti, da bi lahko vozil na primer s 95 % svojih sposobnosti, saj bi tako verjetno delal manj napak. Močan moštveni kolega je v tem primeru samo še večji pritisk na ekipo in tudi na prvega voznika.
Če bi v ekipi pustili obema voznikoma proste roke, je, glede na tip dirk, ki jih vidimo danes, čisti samomor. Kot prvič, zato, ker Ferrari SF90 še zdaleč ni tako dominanten bolid, da bi si to lahko privoščili. Še več, na prvih dirkah smo videli kar nekaj težav tudi na tehničnem področju. Drugič, v izjemno zanesljivi Formuli 1, kakršni smo priča v zadnjih letih, ko le redko kdo od vodilnih odstopi, šteje prav vsak rezultat. Zato si nihče, ki cilja na končno zmago, ne more privoščiti dveh ali treh slabših rezultatov. Tretjič, verjetno so pri Ferrariju pozabili, kaj lahko prinese interni boj v njihovi ekipi. Leto 1982, ko se je rivalstvo med Pironijem in Villeneuvom tragično končalo, je res že daleč nazaj, a zgodovina se lahko ponovi.
Leclerc sicer ne deluje tako tekmovalen, kakor na primer Verstappen. Na prvi dirki sezone 2019 je pokazal še celo preveč prijaznosti, kar je spremenil že takoj na naslednji dirki. Menim, da je tudi Leclerc pod pritiskom, saj se zaveda, da mu za ovratnik diha Mick Schumacher. Torej ima največ dve sezoni, da si utrdi status. Poleg tega sta Charlesa podpirala Marchionne in Arrivabene – njiju pa sedaj ni več.
Leclerc je nedvomno izjemno zanimiv za občinstvo Formule 1, saj spodbuja teme za razpravo in vnaša nove elemente v dirke. Zanimiv je tudi za samo vodstvo Formule 1, saj je predstavnik nove generacije voznikov, ki bodo verjetno pritegnili nove generacije navdušencev. Hitri Leclerc je tudi nehote zaveznik Lewisa Hamiltona, ker s tem, ko spravlja pod pritisk Sebastiana Vettla, pomaga Britancu v borbi za naslov. Ni Leclercova krivda, da je hiter, v določenih segmentih celo hitrejši od svojega moštvenega kolega. Torej, če poenostavimo, je hitri Leclerc v sezoni 2019 še najmanj po godu prav Ferrariju. Lahko je potencial za prihodnost, toda sezona 2019 je sedanjost.
Simon Jazbec
