
Narodnost voznikov v Formuli 1 še nikoli ni bila tako pestra, kot je danes. Uspehi nekaterih voznikov so povod za pravo evforijo v domačih državah, kjer se je popularnost Formule 1 strmo dvignila. Mladenič, ki je zagotovo poskrbel za večje zanimanje za ta motošport, je Max Verstappen. Pojavile so se celo ideje o ponovni organizaciji VN Nizozemske, ki se je zadnjič odvila leta 1985. Zaenkrat je to bolj želja kot realnost, vendar napredek je, saj še pred nekaj leti o tem ni bilo ne duha in ne sluha. Podoben primer novega vala nacionalne evforije je v Rusiji, kjer poteka dirka v Sočiju, v zadnjem obdobju pa je tako ali drugače prisoten ruski voznik na štartnem razporedu Formule 1. Pred kratkim smo tudi videli, kaj lahko sproži povratek nekdanjega voznika. Zaradi Roberta Kubice se je na zimskih testiranjih pojavilo ogromno poljskih navdušencev in ga pozdravljalo z zastavami, na družabnih omrežij pa se je razvilo viralno gibanje #supportkubica. To gibanje je bilo izjemno številčno in nedvomno je dvignilo popularnost Formule 1 na določenih območjih.
Po drugi strani pa obstajajo države, ki nimajo nacionalnega junaka v Formuli 1, a je kljub temu popularnost tega športa tam na vrhuncu. Japonska velja za deželo z eno najbolj prisrčnih občinstev na svetu, kjer navdušenci veliko truda vložijo v izdelavo navijaških rekvizitov. Verjetno bo dobava Hondinih pogonskih sklopov Red Bullu pritegnila še kakšnega navdušenca več, vendar zagotovo ne toliko kot bi jih domači junak na progi. Tudi v Italiji je popularnost tega motošporta velika. Čeprav do Giovinazzija kar nekaj časa niso imeli nacionalnega voznika, imajo Ferrari in zgodovinsko navezavo do Formule 1. Na tem območju sta bili nekoč dve pomembni dirki – VN Italije in VN San Marina. Dandanes pa je dirka v Monzi eden izmed vrhuncev sezone. Italijanski navdušenci še vedno čakajo na prave naslednike Fisichelle in Trullija. Zanimivo, da je Giovinazzi od sezone 2012 prvi italijanski voznik s celoletno pogodbo. Glede na to da je potreboval izdatno pomoč od Ferrarija, da je sploh dobil sedež, prihodnost ne kaže najbolj svetle slike.

Tudi na dobrega voznika iz Brazilije čakamo že zelo dolgo. Dežela, ki je svetu Formule 1 dala mnogo šampionov, po Felipeju Massi ni bila več sposobna pripeljati dostojnega predstavnika. V Braziliji obstaja velik potencial, saj imajo eno najlepših prog na svetu, vendar brez nacionalnega idola, upada tudi zanimanje za ta šport. Prav nasprotno pa je v sosednji Mehiki, kjer so izjemno veseli, da lahko na domači Veliki nagradi spremljajo Pereza. V Združenih državah Amerike je podobna situacija kot v Brazilji. Veliko upov in sredstev je bilo položenih v Santina Ferruccija, vendar je z nezrelim in neodgovornim vedenjem dokazal, da si ne zasluži sedeža v Formuli 1. Da so Združene države Amerike velik potencialni trg za Formulo 1 se dobro zaveda Gene Haas, ki vodi ekipo pod ameriško licenco, podobno kot Lawrence Stroll počne z Racing Point in sinom Lanceom pod kanadsko zastavo. Kljub temu v ZDA in Kanadi še ne moremo govoriti o pravi evforiji navdušencev.
FIA in Liberty Media se zagotovo zavedata, da ima tako severno kot tudi južnoameriška celina velik potencial za širjenje priljubljenosti Formule 1, a potrebno bo veliko investicij, programov in pokroviteljev, da se ta motošport približa tamkajšnji številčni publiki. Najprej je potrebno dati možnost talentiranim voznikom iz tega dela sveta, da se pokažejo v Formuli 1. Žal pa ne moremo pričakovati, da bi se takšna priložnost ponudila kakšnemu izmed slovenskih talentov, kakršen je bil na primer David Rotar. Nacionalnost voznikov je komercialno zelo pomembna zadeva, vendar mora biti nacionalnost »prava«. Nikoli pa ne bi smeli komercialni interesi pretehtati talenta.
Simon Jazbec