Bolid Alfa Romeo Racing C38, kljub velikemu pompu v medijih, še zmeraj kaže veliko navezanost na svoje korenine pri Sauberju – najprej s številko 38 in nato s črko C, ki je bila prvotno izbrana v čast Christiane Sauber, Petrove žene. Čeprav je tehnični biro ekipe prevzel Simone Resta, ki je prišel iz Ferrarija, ima bolid še zmeraj očitne podobnosti s predhodnim C37. Obdržali so obilnost bolida, tako v silhueti kot tudi v številu rež.
Nosni del s tremi režami smo videli že na lanskem C37, a letos sta bočni odprtini zavzeli večino prostora nad smrčkom, ki ima na koncu tretjo režo. Če primerjamo z MCL34, je ta rešitev bistveno večja in manj skladna. Nosni del je torej širok in obilen, s precej močnim prelomom. Na vrhu tega preloma lahko opazimo, da je to območje nekoliko odebeljeno, vendar ne toliko kot pri STR14. Zgornji vstopnik je evolucija lanskega, z dvema režama več (sedaj jih je 6), le-te pa so precej ločene med seboj. Na primer pri Ferrariju SF90 smo videli popolno nasprotje. Tudi oblika pokrova motorja na C38 je v zgornjem delu izjemno obilna, tako da ni značilnega ostanka plavuti, kakršen je prisoten na vseh do sedaj prikazanih bolidih za sezono 2019. Na vrhu bokov sta dve glavni, skoraj polkrožni reži, pod njima pa je še na vsakem boku majhna luknjica, celotna bočna struktura je obilna, tako s sprednjega kot tudi z bočnega pogleda. Tudi lanski C37 je bil obilen, a letos z obilnostjo še bolj izstopajo iz povprečja ostalih bolidov. C38 je pravo nasprotje vitkosti, ki smo jo lahko občudovali pri Ferrariju SF90.
Raikkonen: Alfa Romeo ima dober vetrovnik, odlične inženirje in Ferrarijev pogonski sklop
Vse do sedaj napisano velja tudi za pokrov motorja in menjalnika, kjer so res ravne in čiste linije, brez izboklin. Medosna razdalja izgleda večja, vendar ne toliko kot pri Mercedesu, Renaultu in McLarnu. Po dostopnih podatkih ima Alfa Romeo Racing C38 enak pogonski sklop kot Ferrari SF90, torej Ferrari 064, pri katerem je potrebno bistveno več zraka za njegovo hlajenje, kakor na primer pri pogonskem sklopu 062, ki ga ima ekipa Haas. Površine vstopnikov pa so pri VF19 in C38 na prvi pogled podobno ogromne, v primerjavi s Ferrarijem SF90.
Malo za šalo, a tudi malo zares lahko zaključimo, da C38 kaže svoje švicarsko poreklo, podobno kot ementalec s svojimi luknjicami, čeprav nas prepričujejo o njegovem italijanskem poreklu. Če naj bi bila Alfa Romeo Racing Ferrarijeva B ekipa, kakor mnogi vehementno trdijo, brez trdnih osnov, je zanimivo, kako sta si bolida različna. Pravzaprav je popolnoma nasprotno kot pri navezi Toro Rosso in Red Bull. Po mojem mnenju je pretok informacij in tehnična pomoč Ferrarija ekipi Alfa Romeo Racing v resnici bistveno manjša. Kmalu bomo lahko ugotavljali, zakaj je pri C38 potrebno tolikšno število in predvsem takšna površina rež v primerjavi s Ferrarijem SF90 ter kako se bo ta na videz obilni bolid odrezal na progi, ko bodo vsi nasprotniki šli na polno.
Simon Jazbec
