Sporni trki Michaela Schumacherja

V svoji dolgi karieri v Formuli 1 je bil tudi Michael Schumacher udeležen v nekaj bolj ali manj spornih trkih. Eden takšnih, ki je dvignil veliko prahu, se je zgodil na Magny-Coursu leta 1992, na Veliki nagradi Francije. Schumacher je takrat trčil v Ayrtona Senno, ko ga je slednji skušal prehiteti. Krivdo za trk je težko pripisati le enemu, saj nihče od njiju ni hotel popustil. Tako je prišlo do neizbežnega trka, ki mu je sledil zanimiv pogovor med udeležencema po dirki. Brazilec je odrinil novinarje in Nemcu začel nekaj razlagati, kaj točno, pa bo za vedno ostalo med njima. V tem primeru je vsekakor šlo zgolj za dirkaško nesrečo.

Naslednji Schumacherjev trk, ki si zasluži pozornost, je tisti na VN Avstralije v Adelaidu, leta 1994. Schumacher je takrat zletel s proge, trčil v zid in s poškodovanim bolidom pridrvel nazaj na progo, nato pa še trčil z nasprotnikom Damonom Hillom. Imel je točko prednosti pred Hillom, kar pojasnjuje, zakaj se je odločil vrniti na progo. Posledica je bila, da sta oba odstopila, to pa je pripomoglo, da je naslov svetovnega prvaka šel v Schumacherjeve roke. Morda je bilo njegovo trčenje namerno, a tudi Hill je v adrenalinskem trenutku spregledal, da je imel Schumacher tako poškodovan bolid, da ne bo mogel nadaljevati dirke. Menim, da je bila poteza bolj posledica adrenalina in napetega trenutka, kakor pa premišljeno dejanje.

Ko je v igri boj za naslov, tudi najboljši vozniki niso angelčki (verjetno so tudi zato svetovni prvaki). Michael Schumacher se je leta 1997 med dirko na Circuito de Jerez namerno zaletel v Villeneuva. Tudi tokrat sta bila v boju za naslov in očitno je šlo za premišljen in nameren manever. Kljub vsemu se je za Nemca slabo končalo – ne samo da je odstopil in izgubil boj za naslov, ampak bil je tudi po dirki kaznovan z odvzemom vseh točk, kar je bila po mojem mnenju primerna odločitev. Dogodek na VN Evrope je eden izmed tistih, ki se ga navdušenci Formule 1 neradi spomnimo, ker dajo takšni dogodki negativen pridih športu, ne samo posamezniku.

Preberite tudi  Wolff: Ferrari bo v Spaju in Monzi težko premagati

Tretja zanimiva epizoda v Schumacherjevi zgodovini trkov se je zgodila leto pozneje, na Veliki nagradi Belgije. Pod močnim nalivom je vodilni Schumacher pri prehitevanju trčil v Davida Coultharda, ki je zaostajal za krog. Nekatere teorije pravijo, da se je Coulthard namenoma tako postavil, da je Schumacher trčil vanj. V tem primeru bi moral biti res spreten, da bi v tistem zidu kapelj, ki so ga dvignile zadnje pnevmatike, sploh karkoli videl v zrcalu. Prav tako je tudi Schumacher imel slabšo vidljivost, a bil je zadaj in izbral si je pretesno linijo. Oba sta po dirki, ko so se strasti pomirile, priznala, da je šlo za splet okoliščin in ovrgla vsako namernost pri manevru. Kljub temu teorije zarote krožijo še danes.

Tudi veliki šampioni so le ljudje, ki se lahko zmotijo ali sprejmejo napačno odločitev. Iz takšnih napak pa lahko nastanejo situacije, kakršne smo videli zgoraj. Schumacherja so prav takšni dogodki izoblikovali v enega izmed največjih voznikov v Formuli 1. Zanimivo je, da se v sorazmerno dolgem obdobju stvari izravnajo – če je nekdo imel v določenem trenutku srečo, ga je lahko kasneje zapustila.

Simon Jazbec

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja