McLaren: Je kriza res tako globoka, kot nekateri pravijo?

Med sezono 2018 smo velikokrat slišali, kako gre McLarnu slabo in kako se ne morejo pobrati iz krize, v katero so padli. Mediji so to razmišljanje širili med navdušence in navijače, brez kakršnega koli kritičnega razmisleka. Pri McLarnu moramo biti v zadnjem obdobju pozorni predvsem na dva dejavnika. Najprej na Zaka Browna, ki ni tehnik, pač pa športni manager in mojster v marketingu. Obljubljal je zmage in naslove in tolikokrat to ponavljal, da so mu mnogi verjeli. Seveda je bilo razočaranje posledično še večje. Se spomnite, koliko je bilo napisanega okrog papaja oranžne barve? Kot da bo barva naredila bolid kaj hitrejši.

Drugi dejavnik, ki ga ne smemo zanemariti, je Red Bull in njihova besedna vojna z Renaultom in posledično hvaljenje Honde kot njihovega novega dobavitelja pogonskih sklopov. Pri McLarnu so se znašli sredi tega prerekanja, ker so bili prejšnja ekskluzivna ekipa Honde. Po mnenju nekaterih naj bi bili prav oni šibki člen v tej navezi. Po mojem mnenju je za zmago ekipe pomemben vsak člen in ne sme se kriviti le enega. Zmage in poraze se dosega skupaj.

Zak Brown

Sodelovanje s Hondo je bilo za McLaren porazno predvsem iz dveh vidikov. Pri McLarnu, tedaj še pod vodstvom Rona Dennisa, in pri Hondi so iskali nove tehnične rešitve, ki naj bi jih naredili nepremagljive. Ob slovesu Rona Dennisa je ekipa doživela veliko reorganizacijo in menjava dobavitelja pogonskega sklopa je bila ob vseh nesporazumih pravilno dejanje. Šasija je sicer imela določene napake in Stoffel Vandoorne je nastopal izredno pod pričakovanji. Toda če pod vse skupaj potegnemo črto, je bila sezona 2018 za McLaren solidna.

Čeprav si nekateri srčno željo, da bi McLaren ponovno postal nepremagljiva ekipa iz 80. let, je pot do vrha dolga. V zgodovini McLarna so bila zmagovalna obdobja, ki so jim sledila slabša. Šesto mesto v konstruktorskem seštevku niti ni njihova najslabša uvrstitev. Še slabša je bila na primer sezona s Peugeotom leta 1994 in tudi naslednja sezona, ko so prvič imeli vgrajen Mercedesov motor. Pri Formuli 1 je pot na vrh neizmerno daljša in težavnejša kakor pot iz vrha navzdol. Pri McLarnu vidim napredek tudi v tem, da so se razšli z Alonsom, ki po katastrofi s Hondo verjetno ni bil pripravljen žrtvovati zadnjih sezon svoje kariere. Ekipe, ki so naenkrat prišle in zmagale, obstajajo le v pravljicah. V resnici pa ekipe, kakor so na primer Brawn GP ali Walter Wolf Racing, niso nastale iz ničle in njihov uspeh ni bil nenaden. Potrebno je bilo veliko časa in dela ter seveda sreče.

Torej, sezona 2018 ni bila navdušujoča za McLaren, a tudi porazna ne. Seveda so imeli težave, a to je del dirk. Prevelika pričakovanja vseh so bila po mojem mnenju glavna zavora v sezoni 2018. Morda jim bo v sezoni 2019 uspel veliki met. Dvojica voznikov je željna dokazovanja, ekipa dobiva na stabilnosti, Zak Brown pa se je navadil brzdati svoj jezik. Vse to so dobri znaki za prihodnost, vendar McLaren verjetno nikoli več ne bo takšen, kot je bil pod Ronom Dennisom konec 80. in v začetku 90. let. Menim, da je trenutno bolj podoben McLarnu Teddya Mayerja, ki je prevzel ekipo v kriznem trenutku in jo vodil med vzponi in padci do legendarnih naslovov. Pri McLarnu so imeli kar nekaj tako bledih sezon, kakršne so te v zadnjem času, tudi zaporedoma. V sezoni 2019 imajo možnost dokazati, da so napravili drugi korak na poti k stari slavi. Prvi je bil storjen že v sezoni 2018.

Simon Jazbec

Preberite tudi:

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja