Ferrari in kadrovske rošade

Pred začetkom sezone 2019 je celotna ekipa Scuderie Ferrari sredi velike kadrovske rošade. Zaenkrat še zmeraj vidimo več odhodov kot pa prihodov. Tudi prekinitev sodelovanja z Mauriziem Arrivabenejem ni toliko presenetljiva odločitev, koliko je presenetljiv sam časovni razpored te odločitve. Arrivabenejeva razrešitev je le zadnja v vrsti menjav, ki bodo precej spremenile podobo ekipe v naslednji sezoni. V ekipi prihajajo do kočljive situacije – kakor kaže ne bodo imeli zasedenih vseh ključnih mest. Čeprav nekateri mediji trdijo, da je istočasno možno opravljati dve funkciji, menim, da bi imele ekipe že od začetka eno mesto manj v organizaciji, če bi to držalo. Nespametno je misliti, da delo, ki sta ga prej opravila dva, zmore sedaj uspešno opravljati en sam.

Poglejmo najprej, kakšne spremembe so se zgodile področju voznikov. V drugi polovici sezone 2018 so napovedali rahlo nerodno zamenjavo Räikkönena z Leclercom. V Sauber je poleg Kimija odšel tudi Giovinazzi in v Toro Rosso se je ponovno vrnil Kvyat. Torej je Sebastian Vettel edini, ki je ostal v ekipi od stare postave. Poleg Leclerca naj bi prišel za razvojnega voznika še Wehrlein, čeprav slednji le potrjuje pogovore in ne podpisa pogodbe. Zanimivo je tudi, da je mesto v Young Driver Academy zapustil dolgoletni član Massimo Rivola in odšel na vodilno mesto k ekipi Aprilia v MotoGP, in to prav v trenutku, ko je največji produkt tega programa, Charles Leclerc, prišel v prvo ekipo.

Na področju voznikov sicer situacija ni toliko problematična, kolikor je na tehnični strani, kjer so zadeve bistveno bolj kritične. Imenovanje Binotta na mesto Arrivabeneja je bila edina možna poteza, saj imajo po novoletnih praznikih vsi zanimivi kadri že podpisane pogodbe. Presenetilo me je, da se niso za to potezo odločili že mnogo prej. Posledica prerazporeditve Binotta na mesto vodje ekipe pa pomeni, da je izpraznjeno mesto tehničnega direktorja. Govori se, da naj bi to mesto zasedel Laurent Mekies, kar bi bila po mojem rahlo zgrešena izbira. Laurent je namreč prišel v Ferrari, da bo nadomestil Jocka Clearja, ki naj bi skrbel samo za Leclercov razvoj. Tudi v FII je Mekies zasedal mesto odgovornega za varnost. V kolikor bi iskali nekoga primernega za mesto tehničnega direktorja, bi bilo bolje zaposliti nekoga kot so Marcin Bukowski, James Kay ali pa Jamesa Allisona, ki je nekoč že bil na tem mestu. Če bo Mekies tehnični direktor, ali to pomeni, da bo Clear ponovno glavni strateg?

Poleti je ekipo Ferrari zapustil tudi Simone Resta, ki je odšel k »zaveznikom« v Sauber. Letos ima Binotto tako nove zadolžitve in treh funkcij zagotovo ni sposoben istočasno opravljati. Mesto tehničnega direktorja je zelo pomembno in pri Ferrariju (kolikor vemo) še zmeraj nima izstopajoče figure, ki bi jo tja postavili. Skozi sezono zna biti prav tehnični razvoj njihova največja hiba. Že v prejšnjih, posebej pa še v zadnji sezoni, je bil opazen padec razvoja po poletnem premoru. Je bila v sezoni 2018 mogoče to posledica spora med Arrivabenejem in Binottom? Dejstvo je, da so v trenutku, ko so rabili tehnično boljši bolid od Mercedesovega za borbo do tolikokrat opevanega »zadnjega ovinka zadnje dirke«, tudi na tem področju zatajili. Običajno v zmagovalnih ekipah ne delajo tako radikalnih potez v tako kratkem času. In ne odpuščajo, pač pa tudi zaposlujejo nove ljudi. V tehničnem smislu se ekipa  gradi zelo dolgo časa. V obdobju Schumacherja pri Ferrariju je Jean Todt zaposlil vse ključne kadre iz Benettona, a kljub temu so rabili čas, da so vse stvari šle na mesto in da so postali skoraj nepremagljivi.

Zanimivo bo videti, kako se bodo zadeve odvile v sezoni 2019, ko bo pri Ferrariju kar nekaj ljudi na novih položajih. To, kako se bodo znašli v novi vlogi, bo zagotovo vplivalo na potek sezone in Ferrarijev uspeh ali neuspeh. Seveda bo lahko vse popolno in bodo zmage deževale kot za šalo, vendar z napačnimi kadri na napačnih mestih je to izjemno težko.

Simon Jazbec

Preberite tudi:

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja