Chris Amon: Rojen pod nesrečno zvezdo

Med vsemi junaki Formule 1 se sloves najmanj srečnega drži zagotovo Chrisa Amona. Bil je eden najhitrejših voznikov, vozil je za celo množico ekip, vodil je na številnih dirk, a zmeraj je nekaj prišlo vmes, da ni zmagal. Njegova zbirka nesrečnih dogodivščin je neskončna. Poleg čisto vsakdanjih okvar in trkov je imel tudi prigode, kakršna je bila tista na Veliki nagradi Italije leta 1971. Bil je na pole positionu z Matro, devet krogov pred koncem je še vedno vodil, nato pa se mu je odvil vizir čelade in moral je upočasniti, da ne bi povzročil nesreče. Peterica, ki ga je prehitela, je zaključila dirko v 0,61 s, nesrečni Chris pa je končal šesti, 32 sekund za njimi.

Chris Amon je bil Novozelandec, tako kot tudi Bruce McLaren in Denny Hulme. Imel je razmeroma dolgo kariero – od leta 1963, pa do 1976. Vozil je za ogromno ekip, med drugim za BRM, Matro, Ferrari, Cooper, March, Tyrrell in tudi Ensign. Podobno kot njegov sorojak McLaren, se je tudi Amon poizkusil kot konstruktor. Na žalost se je njegova ekipa Amon pojavila le na petih dirkah, kjer niso dosegli zadovoljivih rezultatov. Toda Chris je bil kot voznik izjemno hiter, v svoji karieri je dosegel pet pole positionov in enajst uvrstitev na stopničke. Ko je bila v igri zmaga, pa je zmeraj prišlo nekaj vmes. Leta 1966 sta skupaj z Brucom zmagala 24 ur Le Mansa in zaradi tega dosežka je prejel klic samega Enza, ki ga je povabil v ekipo. Amon je pri Ferrariju ostal do polovice sezone 1969. V tistem obdobju je dober primer njegovega pomanjkanja sreče dirka za Veliko nagrada Belgije 1968, kjer je osvojil pole position, in to 3,7 sekunde pred Stewartom. Tokrat mu je puščanje radiatorja preprečilo zmago, ki je nato šla v roke Brucu McLarnu. To je bila prva zmaga te znamenite ekipe.

Amon v Ferrariju, s Forghierijem ob strani

Mauro Forghieri je Amona izjemno cenil, bil je celo njegov najljubši voznik vseh časov. Amon je bil natančen, hiter, spoštljiv do materiala, skratka takšen voznik, kakršnega bi si vsak inženir želel. Po Amonovem pričevanju so se pogovori z Enzom zmeraj vrteli okrog punc. Enzo je namreč hotel vedeti vse in je tudi z veseljem delil nasvete, ki so se, po Amonovih besedah, vedno izkazali za uspešne. Amon je bil prava ikona med vozniki že v času svoje aktivne kariere. Med drugim je sodeloval tudi pri nastanku filma Velika nagrada iz leta 1966. V nekaterih prizorih v filmu lahko vidimo čelado glavnega junaka Peta Arona, ki ga je igral James Gardner. Le-ta je nosil belo čelado z rdečim in modrim trikotnikom – in to je pravzaprav bila čelada Chrisa Amona, saj naj bi lik tudi temeljil na njem. Od takrat naprej naj bi postalo moderno, da so si vozniki začeli vedno bolj barvati svoje čelade z različnimi vzorci.

Amonova nesreča v Monzi, 1968

Amon in Forghieri se po Chrisovem odhodu iz Formule 1 nista več slišala, saj bi verjetno oba planila v jok. Po drugi strani pa ga Chris ni poklical, ker je vedel, da bi klic trajal toliko časa, da bi moral prodati hišo, da bi poravnal račun. Ko so Amona leta 2008 povprašali, kako bi pokomentiral svojo nesrečo pri dikranju, je odgovoril: »Imel sem kar nekaj resnih nesreč, a me niso pokopale, zlomil sem si kakšno rebro, vendar nikoli nisem bil resno poškodovan. Srečnejši sem bil kot Jimmy (Clark), Jochen (Rindt), Bruce (McLaren) in Piers (Courage). Srečnejši sem bil od mojih moštvenih kolegov Scarfiottija, Bandinija, Sifferta in Ceverta.«

Chris Amon je umrl leta 2016 za posledicami raka. Po pripovedih njegove družine ni nikoli izgubil svojega optimizma, humorja in strasti do Formule 1. Amon res ni imel te sreče, da bi zmagal vsaj na eni dirke Formule 1, a kljub temu je postal legenda. Med navdušenci in stroko je še vedno spoštovan, saj je edinstven dokaz, da so pravi junaki Formule 1 ljudje s svojimi zgodbami in ne številke v statistiki.

Simon Jazbec

Preberite tudi:

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja