Charles Leclerc: V iskanju presežka

Charles Leclerc je bil v sezoni 2018, ki je bila zanj krstna, deležen zelo velike medijske pozornosti. Za novega voznika Scuderie Ferrari je bil razglašen še preden se je sezona pravzaprav prevesila v zadnji del, točneje 11. septembra. Zanimivo bo bilo analizirati njegove rezultate in ga primerjati z drugimi mladimi upi, ki so kasneje dosegli fenomenalne kariere.

Charles Leclerc je star 21 let in je vrstnik Maxa Verstappna. Vrh Ferrarija je oznanil njegov prestop po štirinajsti dirki v sezoni. Kakšne pa so bile zgodbe drugih čudežnih dečkov Formule 1 v zadnjih desetletjih? Fernando Alonso je bil po porazni sezoni v Minardiju testni voznik pri Renaultu, Sebastian Vettel je imel dirko v Sauber BMW in približno sezono in pol v Toro Rossu (kjer je tudi dosegel prvo zmago), preden je prestopil v Red Bull. Podoben vajeniški staž je imel tudi že omenjeni Max Verstappen. Prav slednjega v sezoni 2015 lahko primerjamo s Charlesom v letošnji. Max Verstappen je v svoji krstni sezoni dosegel 49 točk, z desetimi prihodi v točke in dvema četrtima mestoma na 19. dirkah. Leclerc jih je dosegel 39, prav tako z desetimi prihodi v točke, toda z enim šestim mestom kot najboljšim rezultatom v 21. dirkah.

Čeprav sta si na prvi pogled po točkah blizu, je v resnici razlika 25 %. Leclerc je najboljši rezultat dosegel v Bakuju, kjer je bilo mnogo odstopov med prvimi tremi ekipami in smo videli v sezoni tudi edine stopničke ekipe, ki ni bila Mercedes, Ferrari ali Red Bull. Ne pravim, da si šestega mesta ni zaslužil, pravzaprav bi po mojem mnenju lahko posegel še višje, a priložnosti ni izkoristil. Trditev, da kot voznik raje daje prednost zanesljivosti pred agresivnostjo, je lahko vprašljiva, saj je imel prav toliko rezultatov v točkah kot Verstappen. Verstappna pa ne moremo šteti za umirjenega in zanesljivega voznika.

Naredimo še eno primerjavo z letošnjo sezono. Pierre Gasly je bil v zelo nezanesljivem bolidu STR Honda, s katerim je dosegel le 29 točk, a tudi eno četrto mesto, ki je vse presenetilo. Poleg tega je bil Gasly prisoten že v zadnjih dirkah sezone 2017, preden je po solidnih predstavah letos dobil možnost v Red Bullu, po odhodu Ricciarda.

Moje razmišljanje se nagiba k temu, da je Leclerc nesporno talentiran, ampak v njegovi krstni sezoni presežkov nismo videli. Eden ali dva izjemna rezultata bi bila zadosti, da bi podprla vso navdušenje Scuderie Ferrari in medijev nad njim. Ferrarijev argument, da morajo razmišljati o prihodnosti, se mi zdi le izgovor, saj je namreč naloga prve ekipe zmagovati, in nisem prepričan, da z Leclercom bodo. Za šolanje in nabiranje izkušenj so namenjene ekipe drugega oziroma tretjega jakostnega razreda, kjer bi brez težave dobil dirkalni sedež. Scuderia Ferrari pa je ekipa, kjer je prostora le za najboljše. Leclerc morda tudi je med njimi, le da tega do sedaj še ni pokazal.

Posredno to predstavlja dvorezen meč za Scuderio Ferrari. Leclerc se mora dokazati, za kar bo imel na voljo tri ali štiri dirke, preden bodo italijanski mediji začeli neusmiljeno udrihati po njem in vršiti pritisk. Rezultat, ki bi vse zadovoljil, bi bile na primer suverene stopničke, a to bi ga postavilo v direktni boj z moštvenim kolegom Sebastianom Vettlom in borba med njima je zadnje, kar si želijo v Scuderii. V prvih dirkah sezone 2019 bo vsekakor pestra in zanimiva situacija. Če ne bo bolid Ferrarija tako superioren, da bo zlahka omogočal dvojne zmage, predvidevam, da bomo priča enemu ali celo obema zgornjima scenarijema. Situacija bi bila mnogo lažja, če bi letos Charles Leclerc dosegel vsaj en izjemen rezultat oziroma če bi ga pustili, da še leto dni nabira izkušnje v kakšni drugi ekipi. Realnost pa je taka, da je po štirinajstih dirkah imel pogodbo v žepu, sedaj pa nam ne preostane nič drugega, kot da čakamo, kako se bo ta zgodba razpletla.

 

Simon Jazbec

Preberite tudi:

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja