Še pred zadnjo dirko sezone 2018 nam je Scuderia Ferrari ponovno postregla z izjavo, da je bila letošnja sezona najboljša, kar so jih imeli v zadnjih desetih letih. Je bilo to rečeno le da bi potolažili že precej nestrpne navijače ali je v teh izjavah tudi kaj resnice? Poglejmo najprej, kaj je potrebno za dobro sezono in kateri parametri vplivajo na to, poleg števila zmag in doseženih točk.
Za dobro sezono v Formuli 1 je najprej pomembno imeti dober bolid, nato dobro ekipo in nenazadnje dobre voznike. Vsi elementi so enako pomembni, in če eden izmed treh ne deluje, ga ostala dva izjemno težko nadoknadita. Pri Ferrariju so zatrdili, da so kot ekipa osvojili največ točk v zadnjem desetletju. To nedvomno drži, a po drugi strani je v letošnji sezoni Sebastian Vettel dosegel 320 točk, lani pa 317, z odstopom več in dirko manj. Torej, če je bila zadnja sezona najboljša v zadnjem desetletju, bi moral po tej logiki razliko narediti drugi voznik – Kimi Raikkonen. Njegova letošnja sezona je bila res blesteča, a ne more biti samo njegova zasluga, da je bila sezona celotne ekipe najboljša, saj niti ni prvi voznik.
Število točk po mojem mnenju ni verodostojno za primerjavo, ker je sedanji sistem točkovanja v veljavi od leta 2010. Poleg tega je število dirk na sezono različno, zato je nepošteno reči, da je sezona najboljša, ker se je doseglo največ točk, če je bilo hkrati tudi več dirk. Podobno bi lahko rekli za zmage, ni pomembno samo število zmag, pač pa tudi število dirk. Toda dejstvo, da je nekdo dosegel več točk in več zmag, ne pove, koliko je ekipa s svojimi predstavami navdušila navijače, kolikokrat je v kočljive situacije spravila svoje nasprotnike, do kdaj se je borila za naslova ter kakšen je bil na koncu zaostanek. Formula 1 je namreč šport strasti in čustev, kjer so statistike drugotnega pomena.
Zadnji naslov voznika so pri Ferrariju dosegli leta 2007, to je bilo že enajst sezon nazaj, zato ta sezona ni zajeta. Kljub temu menim, da sta bili še najmanj dve sezoni, ki ju ne smemo pozabiti pri izboru za najboljšo. To sta zagotovo sezoni 2010 in 2012, v katerih je Fernando Alonso po ogorčenem boju izgubil prvenstvo med vozniki v zadnji dirki sezone. Poleg tega je bil leta 2010 Ferrari med konstruktorji na tretjem mestu, kar da sami sezoni še večjo vrednost. Navijači so bili na trnih do zadnjega ovinka zadnje dirke, za razliko od nedavnih sezon, ko je bistveno pred koncem že vse odločeno. Ali je bila boljša in bolj navdušujoča sezona 2010 ali 2012, je sicer stvar debate, a po mojem izboru je bila to 2012, ker je bila bolj odprta in bolj nepredvidljiva, z ogromnim številom zmagovalcev. Vsekakor pa tega ne moremo trditi za sezono 2018 ali 2017. Zgolj število točk ali zmag in podobne statistike nam o tem, kako dobra je bila sezona, povedo zelo malo.
Kaj pa potemtakem je dobra sezona? Dobra sezona pomeni dobre dirke in dobre boje na progi, po možnosti z veliko zmagovalcev in na koncu tudi več kandidatov za prvaka. Zato menim, da sezona z velikim številom točk ali zmag ne more preseči sezon, v katerih smo videli odprt boj, na koncu pa je naslov nekomu spolzel skozi prste. Objave, kot je bila ta, da je bila sezona 2018 v zadnjem desetletju najboljša za Ferrari, pa navijače samo zavajajo. Načrtno so ustvarjene zgolj zato, da dajo vtis, da je bila sezona posebna, ko v resnici ni bila. Če bi pomislili, so nekatere druge sezone bistveno bolj držale navijače na trnih pred televizijskimi sprejemniki.
Simon Jazbec
