Po prihodu pivovarskega podjetja Heineken v Formulo 1 je prisotnost tovrstnih pokroviteljev postala malodane samoumevna, čeprav so se različne pivovarne že desetletja pred tem trudile dobiti takšen položaj. Izgleda, da ni bilo politične volje samih organizatorjev, da bi lahko pivovarne postale zanimivi pokrovitelji. Čeprav sam Heineken ni pokrovitelj nobene ekipe, pa je močno prisoten na panojih ob progah in kot glavni pokrovitelj določenih dirk. Verjetno imajo veliko podporo tudi pri samem organizatorju. Nekoč je bil na podobni poziciji avstralski Foster’s, ki je v letu 2006 končal dvajsetletno obdobja s Formulo 1. Foster’s je imel manjšo vlogo kot danes Heineken, mogoče je bil njihov marketing premalo agresiven v primerjavi z današnjim, po drugi strani pa je bil Foster’s pokrovitelj, ko so v Formuli 1 bili še zmeraj prisotni tobačni giganti.
Pivovarji so bili že od nekdaj prisotni v Formuli 1. Na primer napis Labatt’s je zasedal pomembno vlogo na boku Williamsovih bolidov v 90. letih, a še zdaleč ne tako pomembne, kot so jo imeli tobačni pokrovitelji. Podoben primer je tudi Veltins na Williamsu. Da bi bolje razumeli položaj pivovarjev v preteklosti, si poglejmo situacijo v ekipi Larousse v letu 1994. Pokrovitelj je bil pivovarna Kronenburg, toda kjer je bilo oglaševanje alkohola prepovedano, so uporabili znamko brezalkoholnega Tourtel. Podobno kot danes, s to razliko, da se na bolidu vidi tudi manjše napise tobačnih sponzorjev, ki pa takrat še niso bili prepovedani. Že samo zaradi tega so bili tobačni oglaševalci v prednosti.
Tobačni giganti so sicer tudi imeli v lasti pivovarne in njihovi napisi so se včasih pojavili na bolidih, a se niso trajno vtisnili v spomin. Namesto Marlbora se je na McLarnu tako pojavil Lövenbrau, na Lotusu pa se je namesto John Player Special pojavil znak pivovarne Courage. Glede na trajanje teh napisov na bolidih lahko sklepamo, da kampanje niso bile uspešne. A imamo tudi izjeme, kot je brazilski Skol – pokrovitelj ekipe Fittipaldi. V tem primeru je šlo za nacionalni projekt, verjetno bolj za podporo domači ekipi, kakor za kakšen resen poizkus prodora na mednarodna tržišča.
Danes tobačnih pokroviteljev ni več (oziroma edini preostali se je podal v rahlo čudne napise), en pivovar pa si je zagotovil vodilni položaj. Ostalim so v resnici ostale le drobtinice, resna konkurence ne predstavljata niti tajska Shinga na Ferrariju niti Kingfisher, katerega lastnik, Mallya, je bil tudi lastnik ekipe Force India, na kateri smo napis videli. Čeprav je dandanes ena pivovarna zasedla privilegiran položaj, je to prvi konkretni poizkus, da bi bil po dolgem času v Formuli 1 ponovno prisoten pokrovitelj široke potrošnje, ki bi lahko pripeljal druge znamke iste branže v ta šport. Pri energijskih pijačah bo komaj v naslednji sezoni prišel pokrovitelj, ki bo zasedal podobno mesto kot ga Red Bull (čeprav z velikimi dvomi in vprašanji). Ostali so bili zmeraj bolj v drugem ali tretjem planu.
Morda je ena izmed možnih poti, da bi Formuli 1 povrniti popularnost, ta, da bi v nam ljubem športu oglaševali bolj dostopne proizvode namesto luksuznih izdelkov. Vsaj pri pivovarnah zaenkrat kaže, da se je trend politike organizatorjev obrnil in mogoče jih bomo videli v prihodnosti več. Morda pa bodo prav pivovarne tiste, ki bodo v prihodnosti prinesle nove legendarne barvne sheme, ki bodo znova povzdignile Formulo 1, tako kot so jo nekoč tobačni izdelki.
Simon Jazbec
