Tokrat ne bom pisal o pritisku v pnevmatikah, temveč o tistem, ki se vrši nad Sebastianom Vettlom. V zadnjem času je bil vpleten v (pre)veliko število vozniških napak, kar morajo priznati tudi njegovi najbolj goreči zagovorniki. Ampak le redko kdo vpraša, zakaj do teh napak prihaja in kako bi jih bilo mogoče omiliti ali celo odpraviti.
Če se osredotočimo na kariero Sebastiana Vettla bomo videli, da ga je leta 2009 premagal Jenson Button, ki z Brawnom v drugem delu sezone ni bil pretirano konkurenčen. V letih 2010 in 2012 je Nemcu izdatno pomagal Fernando Alonso, ki v ključnem delu sezone ni mogel doseči odločilne zmage, v letih 2011 in 2013 pa je bil Vettel za volanom superiornega bolida. V sezonah 2010 in 2012 je bil Sebastian Vettel premagljiv, le da tega Alonso ni izkoristil.
Danes je situacija bistveno drugačna. Sebastian Vettel je prisiljen loviti in ni v položaju, ko bi bežal pred zasledovalci. Tisti, ki je spredaj je seveda v veliki prednosti, saj si lahko privošči tudi kakšno napako, medtem ko si je konkurenca ne more. Vse to torej ustvarja pritisk, če pa še k temu dodamo pričakovanja navijačev, ki malodane zahtevajo zmage in naslove. To se seveda stopnjuje še z raznimi matematičnimi modeli, kii so v teoriji možni, a v resnici težko izvedljivi. Težko si predstavljamo kakšen pritisk povzroči neformalna zahteva po petih zaporednih zmagah.
Menim, da je glavni faktor pri izvajanju pritiska ekipa sama. Izjave, kako se je potrebno boriti do zadnjega ovinka zadnje dirke pritisk zgolj povečujejo, namesto da bi situacijo umirile. Pravi vodja bi moral vedeti kaj njegov voznik v določenem obdobju potrebuje. Če bi bilo potrebno, bi se lahko tudi zavil v molk in posledično umiril medijsko zanimanje.
Dejstvo je, da smo si ljudje različni in Sebastian Vettel zagotovo ni kot Nelson Piquet, ki je v stresnih situacijah užival in zmagoval. V ekipah bi se morali zavedati, da je potrebno voznika postaviti v položaj, da bo zmagal, ne mu zgolj ponuditi bolida in status prvega voznika. Nekateri pač rabijo tudi nekaj več.
Pred časom sem zapisal, da mora imeti izzivalec Lewisa Hamiltona po poletnem premoru pred njim vsaj 35–45 točk prednosti, saj je običajno Lewis v drugem delu sezone še bistveno močnejši. Slediti Lewisu Hamiltonu v skupnem seštevku je zagotovo velik pritisk, saj Hamilton le redko naredi napako in nasprotniku omogoči, da se mu približa.
V situaciji v kakršni se je sedaj znašel Vettel, bi nujno potreboval podporo ekipe. Vodja bi moral vedeti kaj počne in celotna ekipa bi morala pomagati zmanjševati pritisk na svojega, voznika, da se bo le-ta lahko izognil napakam, ki ga na koncu stanejo prvenstva. Če pa se namesto tega ukvarjajo z notranjimi boji in drugimi zadevami pa s tem pomagajo zgolj svojim nasprotnikom.
Simon Jazbec
