Veliko zgražanja je bilo nad vožnjo Maxa Verstappna na VN Japonske. Mnogi so izrazili svoje jezno začudenje zaradi domnevno preblage kazni. Mogoče je bilo to bolj pod vplivom navijaških čustev in ne plod racionalnega razmišljanja po dirki, s hladno glavo. Zavedati se moramo, da so pravila enaka za vse, kar pomeni, da mora biti za enak prekršek uporabljena enaka kazen.
Zelo neodgovorno je trditi, da bi morali Maxa huje kaznovati kot ostale, še bolj neodgovorno pa izjavljati, da ga komisarji ščitijo. Ti se namreč menjajo vsako dirko in bila bi res velika teorija zarote, če bi vsi ščitili njega na škodo ostalih.
Poglejmo pobližje oba primera, ki sta bila pod drobnogledom komisarjev na dirki v Suzuki, in podobne primere, ki smo jih v preteklosti videli. Najprej pa kratko pojasnilo. Komisarji se imajo na dirki poleg opomina (ko dobi voznik 3 opomine, ima naslednjo dirko deset mest več na štartnem razporedu) možnost odločiti tudi med naslednjimi štirimi opcijami:
- Kazen petih sekund.
- Kazen desetih sekund: te se odslužilo ali na postanku v boksih ali na koncu dirke
- Kazen drive-through: vožnja skozi pit lane
- Kazen stop and go: voznik mora poleg vožnje skozi pit lane še 10 sekund stati pred garažo, medtem mu mehaniki ne smejo zamenjati pnevmatik
Komisarji se morajo točno držati FIA pravilnika, in če kakšen manever notri ni zabeležen, ga pač ne smejo sankcionirati, lahko pa preiskujejo ob prijavi katerekoli ekipe.
Na VN Japonske je Max Verstappen najprej dobil kazen petih sekund zaradi nevarnega vračanja na progo (Dokument 34 VN Japonske), ista merila so bila uporabljena tudi pri Alonsu (Dokument 37 VN Japonske). Neglede na to, kje se zgodi prekršek in kdo ga stori, mora biti obravnavan enako. Grosjean je dokazal, da se da vrniti na progo varno in brez kazni (Dokument 44 VN Francije). Vettel je za namerni trk z Bottasom dobil pet sekund (Dokument 43 VN Francije), prav tako Bottas za trk s Sirotkinom (Dokument 40 VN Belgije), Räikkönen pa deset sekund za trk s Hamiltonom (Dokument 42 VN Velike Britanije). Verstappen bi sicer lahko dobil kazen desetih sekund, pozivi k diskvalifikacijam pa so v tem primeru neumestni.
Drugi primer je bil bolj jasen, kajti šlo je za dirkaško nesrečo. Komisarji so pravilno videli, da ni bilo krivde mogoče pripisati enemu ali drugemu udeležencu (Dokument 38 VN Japonske). Ko so bile vloge obrnjene in se je Max Verstappen namerno in nedvomno naslonil na Sebastiana Vettla, je dobil kazen desetih sekund (Dokument 30 VN Kitajske). Če kdo meni, da bi moral Verstappen tu dobiti kazen, potem bi moral enako kazen prejeti tudi Sebastian Vettel v Monzi za trk s Hamiltonom (Dokument 34 VN Italije), kjer je šlo za podoben manever s podobnimi posledicami. Komisarji morajo za določitev odgovornosti nedvomno določiti namernost trka voznika. Če gresta oba voznika preveč »optimistično« (kakor piše v poročilu) v manever (kot na primer Ocon in Gasly v Franciji), se obravnava kot dirkaško nesrečo in izdan je opomin (Dokument 52 VN Francije).
Dirko prepovedi dobi, kdor zbere dvanajst kazenskih točk znotraj koledarskega leta. Max jih ima sedaj osem. Pozivati k drugim oblikam diskvalifikacije je odraz nepoznavanja pravil in mehanizmov Formule 1.
Seveda je možno razpravljati o tem, da bi kazni zaostrili – za vse, ne le za nekoga »posebnega«. A zavedati se moramo dveh stvari. Prvič, da bodo imeli težave vsi vozniki, nam ljubi in manj ljubi, in drugič, ker ne bodo hoteli dobiti kazni, si v večini primerov ne bodo več drznili narediti manevra. Dirke pa bodo zaradi tega dolgočasne.
Po mojem mnenju so bile odločitve komisarjev na VN Japonske v skladu s pravilnikom, kakor dokazujejo tudi podobni primeri.
Simon Jazbec
