Moč viralnega gibanja #supportkubica

Spominjam se poletnih testiranj na Hungaroringu leta 2017, ko se je v množici mlečnozobih mladcev in uradnih voznikov pojavil Robert Kubica. Ne toliko zaradi njegovih rezultatov na testiranju, temveč zaradi publike, skoraj fanatično navijajoče in z obilico zastav. Na socialnih omrežjih so se pojavile parole v podporo Robertu in malodane histerična množica zahteva, da mora dobiti sedež.

Na koncu ni prišlo do njegovega povratka v Formulo 1, Renault se mu je lepo zahvalil in ostal je pri Palmerju, dokler niso dobili Sainza za zamenjavo. Če bi hoteli, bi lahko Robertu dali možnost dirke ali dveh, a tega niso storili. Verjetno je odločitev temeljila na podatkih, ki jih vidijo v boksih, medtem ko jih gledalci doma ne. A navijaška vročica se ni polegla, sledila je groteskno-komična drama pri Williamsu, kjer so napravili nešteto primerjav in spopadov kandidatov, da so na koncu izbrali Sirotkina. Ta je imel tako boljše rezultate kot bogatejšega pokrovitelja, Robertovi pokrovitelji pa so lahko omogočili le vlogo tretjega voznika in nekaj izhodov na petkovih prvih prostih treningih.

Skeptičen sem bil do njegovega povratka, kajti njegova zadnja sezona je bila davnega leta 2010, to je sezona prvega naslova Sebastiana Vettla in sezona povratka Michaela Schumacherja v novo nastali Mercedes. Jasno je, da se je Formula 1 precej spremenila od tedaj. Poleg tega so vsi njegovi podporniki in navijači zagovarjali njegov talent, a žal ne morem reči, da smo videli izjemne rezultate, ki bi to potrjevali. Res je, da se je spopadal z nepravilnimi pnevmatikami, hladnim vremenom, razvojnim testiranjem, nekonkurenčnim bolidom in še s čim drugim, tudi management Nica Rosberga ni prav nič pomagal. Se pa strinjam, da je Robert bil talent, toda Formula 1 je vrhunec motošporta, pri katerem mora biti na vrhuncu tudi voznik in njegovo telo.

Preberite tudi  Verstappen: Vsaj trije ali štirje dirkači v F1 so tako dobri kot Hamilton

Nekoliko neprijetno me je presenetila novica, da se Robert poteguje za mesto razvojnega voznika pri Ferrariju. To mesto je do nedavnega zasedal Kvyat. Če bi se to uresničilo, naj ne bi bil Robert rezerva, ampak bi v primeru Vettlovih ali Leclercovih težav poklicali nazaj Giovinazzija. Niti Kvyata niti Giovinazzija ne štejem med vrhunske voznike, kam potemtakem lahko uvrstim Roberta? Zagotovo ima več izkušenj od omenjenih mladeničev, ki bosta vozila v sezoni 2019, Robert pa bo skozi simulator izkušnje predajal ekipi na terenu. Kakšna bo dodatna vrednost Roberta Kubice na simulatorju, ki jo Kvyat ni imel, in kako bo to pomagalo ekipi pri osvajanju dirk in prvenstev? Kljub velikemu številu podpornikov menim, da so kvalitete Kubice bolj vezane na preteklost kot na sedanjost, zato je o njegovi resni prihodnosti v Formuli 1 brezpredmetno razmišljati.

V lanski in letošnji sezoni so zaradi vse te zgodbe okrog Roberta Kubice potrošili nič koliko nepotrebnega materiala in sredstev, ki bi jih lahko koristneje uporabili. Razen vzklikov navijačev na tribunah in vročice na družbenih omrežjih drugega vidnega rezultata od Kubice ni bilo. Upam, da to ni zgolj Ferrarijev medijski poizkus, da pritegne pozornost. V kolikor je vloga razvojnega voznika res tako obrobna in je glavno, da se v medijih govori o ekipi, predlagam Ferrariju, naj ponudi vlogo Micku Schumacherju. Tako bi dobili vse, pa še izjemno bi pomagali mladeniču. Dejstvo je, da je Robertov čas mimo, s tem svojim oklepanjem Formule 1 pa jemlje možnosti potencialnim bodočim voznikom in šampionom. Ne glede na to, ali to sprejme ali ne, bi se moral tega vsaj zavedati.

 

Simon Jazbec

Preberite tudi  Savdska Arabija namerava zgraditi najdaljšo F1 stezo

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja