Velika nagrada Singapurja se približuje in tokrat menim, da je izbor pnevmatik, ki so ga naredile ekipe, izjemno zanimiv za podrobnejšo analizo. Še posebej, če pogledamo, kaj so izbrali v prvih treh ekipah. Vrnile se bodo tudi mešanice hypersoft, za katere menim, da so pogojno uporabne, če ne že totalno neuporabne. Situacijo bom skušal razložiti na izboru ekipe Ferrari, ker je njihov izbor po mojem mnenju izjemno pogumen, a tudi tvegan.
Že lani je bila dirka za VN Singapurja prelomna, predvsem zaradi trka takoj na začetku ter mokre proge v prvem delu, kar oteži zadeve. Poglejmo sedaj izbore setov; ekipe izberejo deset od trinajstih razpoložljivih mešanic, ostale tri pa dobavitelj, od vsake mešanice ima na razpolago po eno. Letos so na razpolago hypersoft, ultrasoft in soft, supersoft pa so preskočili. Pri Ferrariju so bili posebej drzni, kajti ena soft, tri ultrasoft in kar devet hypersoft da vedeti, da bodo šli na kombinacijo hypersoft/ultrasoft (zelo tvegano je, če ne bi preizkusili zadeve v prostem treningu). Tako pri Mercedesu kot pri Red Bullu so izbrali po dva kompleta soft več, pri Mercedesu tudi komplet ultrasoft več. Izbor Ferrarija pa je simetričen (za oba voznika enak) in še bolj ekstremen kot pri Racing Point Force Indii ali Haasu. Asimetrični izbor po navadi pomeni, da bo vsak od obeh voznikov poskusil po eno mešanico, nato pa bodo z ekipo skupaj izbrali najboljšo varianto.
Here are the dancing shoes we’re packing for the #F1NightRace! #SingaporeGP https://t.co/VxZo7uU4Fo pic.twitter.com/BZmVEPklLp
— Pirelli Motorsport (@pirellisport) September 4, 2018
Inženirji pri ekipah zagotovo vedno bistveno več od mene, zato mi je zanimivo, zakaj so sprejeli takšen rizik, kljub zaostanku. Tudi nasprotniki poznajo svoj posel in so si pustili odprta vrata. Res je v Singapurju možnost varnostnega avtomobila visoka, a na to se ne sme računati, postanek v boksih pa je še posebej zamuden (približno 30 sekund v primerjavi s 25 sekundami na večini ostalih prog). Postanek več v Singapurju torej pomeni več kot pol sekunde hitrejši ritem vsak krog dirke, če hočejo, da se stvari izidejo.
Spomnimo se vožnje za Veliko nagrado Monaka, ko je bila res vožnja namesto dirke. Zmagovalec Ricciardo je vozil najprej na hypersoft potem na ultrasoft. To bi šlo, če ne bi bila dirka v Monaku približno 50 km krajša od singapurske. Daljša dirka pa ne pomeni samo več kilometrov, ampak tudi višje hitrosti in ritem vožnje (dirka je omejena tudi na čas, maksimalno dve uri). Skupaj se to hitro prevede v manjšo vzdržljivost. Lani so v Singapurju, ko se je proga v drugi polovici osušila (približno 30 krogov), res bolidi dirkali z ultrasoft, ampak z lažjimi bolidi, in kar je še pomembneje: lanski ultrasoft je letošnji supersoft.
Torej, če nekoliko povzamemo zadeve, vidimo, da je na prvi pogled vse skupaj nenavadno. Hypersoft bi lahko zdržala približno 15 krogov, ampak so prepričani, da bodo ultrasoft zdržale več kot 45 krogov? Težave Räikkönena v Monzi s soft so bile pokazatelj, kaj se lahko zgodi, če se zahteva preveč visok ritem in previsoko število krogov. Je tako veliko število hypersoft znak, da se pri Ferraiju koncentrirajo le na kvalifikacije? Dvomim, da bi rabili soft, brez da bi jih poizkusili. Izgleda, da bi bila kombinacija hypersoft/soft, vsaj po mojem mnenju, tista bolj varna.
Vsekakor je ta izbor za tiste, ki temu sledite, zanimiv. Nakazuje na velik hazard, ki se ga druge ekipe ne gredo. Seveda je bil izbor narejen pred dvema mesecema, ampak vseeno bo na VN Singapurja zanimivo videti, kdo je imel prav in ali je bil boljši drzen izbor Ferrarija ali tisti konservativnejši ostalih konkurentov.
Simon Jazbec
