O Helmutu Marku in njegovem načinu vodenja šole mladih voznikov za Red Bull sem pisal že mnogokrat, a govorice, ki se pojavljalo, so tako neverjetne, da mejijo že na znanstveno fantastiko. Spomnimo se, da je imel Red Bull dober program, ki je na koncu nudil obetajočimi mladeničem celo sedež v Toro Rossu, kjer bi lahko pokazali svojo pravo vrednost in si morda celo izborili sedež v prvi ekipi Red Bull. Pred štirimi, petimi leti je bil ta program v samem vrhuncu, a danes nima perspektivnih voznikov niti za ekipo Toro Rosso.
Trači in govorice v medijih samo povečujejo občutek, da bomo tako ali drugače v Toro Rossu lahko gledali povratnike, zavržene voznike, ki jih je Marko odpustil. Sedaj, ko je ostal brez perspektivnih voznikov, pa so tudi ostanki dobri. Že lani sem na to opozarjal s prihodom Brendona Hartleyja, ki je bil iz programa Red Bull odpuščen kot mladenič. A če je bila takrat situacija zanimiva, se za sezono 2019 obarva s tragičnimi toni.
Najprej so na mesto Hartleya že sredi sezone »dobro obveščeni viri« postavljali Buemija (rezervo tako za STR kot RBR), ki je že bil odpuščen iz Toro Rossa. Toda izgleda, da se ne bo vrnil, saj je že podpisal pogodbo v Formuli E za sezono 2019. Vendar to še ni bil najbolj patetičen izbor doktorja Marka. Prav sedaj beremo o možnosti prihoda Pascala Wehrleina. Le-ta ima veliko podpornikov, čeprav naj bi imel po nekaterih virih nemogoč karakter. A to ni toliko pomembno, saj so bili njegovi dosedanji rezultati v Formuli 1, glede na kvaliteto bolidov, ki jih je imel, ohrabrujoči. V sezoni 2018 Pascal vozi v prvenstvu DTM za uradno ekipo Mercedes. V tej seriji vodi zaenkrat Garry Paffet, moštveni kolega Wehrleina, za njim pa se nahaja Paul Di Resta (Mercedes). Wehrlein je trenutno na osmem mestu, z manj kot polovico točk od zgoraj omenjenih. Če je že Wehrlein označen za velik talent, kaj se lahko potem reče šele o Paffetu in Di Resti? Avtomobili so med seboj zelo podobni, da ne rečem popolnoma enaki, razliko naj bi naredil voznik. Ne glede na to, ali nam je Wehrlein všeč ali ne, se je smiselno vprašati, kakšne so res njegove sposobnosti in ali res ni boljšega.
Zgodba o ponovni vrnitvi Daniila Kvyata v Toro Rosso nakazuje, da človek nima hrbtenice. Prišel naj bi na mesto prav zgoraj omenjenega Hartleya, ki je pravzaprav bil vzrok za njegovo izgubo sedeža v lanski sezoni. Torej Kvyat lani ni bil dovolj dober, zato ga je zamenjal Hartley, naslednje leto pa bo zamenjal Hartleya, brez da bi vedeli, kaj se je pravzaprav zgodilo, da se je tako spremenil. Če bo do tega prišlo, je to pokazatelj res obupnega položaja, v katerem se je znašla ekipa.
Pred časom sem omenil nekoliko drugačno rešitev, za katero menim, da bi bila bolj racionalna. Preden je Carlos Sainz prestopil v McLaren, je imel pogodbo z ekipo Red Bull in bil samo posojen v Renault. To je bil eden izmed razlogov, vsaj uradno, zakaj ga niso več hoteli pri Renaultu. V kolikor bi vpoklicali Sainza ali v Toro Rosso ali celo Red Bull, bi naenkrat bile vse težave z vozniki rešene. Seveda, moramo počakati uradno predstavitev voznikov Toro Rossa za leto 2019 in upam, da bodo presenetili. Zgoraj opisane rešitve niso le proti načelom same ekipe Toro Rosso, temveč so tudi odraz Markove samovolje in neobvladovanja situacije. Po mojem mnenju je naredil že ogromno škode v Formuli 1 in iskreno upam, da je ne bo še več.
Simon Jazbec
