Ni se še dobro polegel prah o zadevi Räikkönen, ko so mediji že začeli z novo zgodbo, za katero so lahko prepričani, da bo dosegla visoko branost. Lahko se napiše še tako dober članek, z ekskluzivnimi viri in poglobljenimi analizami, pa ne bo nikoli imel takšnega dosega kakor ena sama fotografija Schumacherja. Veliko navdušencev živi v preteklosti, navijači ga seveda niso pozabili, a mediji, kot po navadi, to izkoriščajo v svoje namene. Visoko branost pa zagotavlja tudi pisanje o mladem Schumacherju. Po res dobrih zadnjih dirkah ga v »priznanih medijih« že postavljajo v Toro Rosso v sezoni 2019. Seveda so v vrsti še Buemi (katerega v Singapurju ni na spregled) pa Kvyat, ki mirno vozi Ferrarijev simulator.
Menim, da je potrebno vse voznike obravnavati enako, zato sem bil v preteklosti do Micka kritičen, ker takrat res ni imel dobrih rezultatov. Moje stališče pa se ni spremenilo glede tega, da mu je posvečeno preveč pozornosti, saj vendar vozi v drugi seriji F3. Opazite toliko novic o na primer mladem Alessiju in Piquetu v seriji GP3, ki je pod okriljem F1? Charles Leclerc, ki je bil po mnenju mnogih (tudi mojem) prehitro poslan v Ferrari, je pred letošnjo sezono že osvojil naslov tako GP3 kot F2. Merila bi morala biti za vse enaka in ne bi se smelo dovoliti nikakršne bližnjice samo zato, ker nekdo nosi znan, pomemben priimek. Dati se mu seveda mora vse možnosti za dokazovanje, a hkrati biti skrajno objektivni.
Da mediji živijo od klikov, ni nobena skrivnost. Znan priimek pritegne bralce in take zgodbe povečajo branost zaradi navdušencev, ki se z nostalgijo spominjajo preteklosti. Ne zdi se mi prav, da se nekoga že tako zgodaj kuje v zvezde in se mu dviguje upanje, ker se je prepogosto že izkazalo, da priimek v Formuli 1 ni dovolj za uspeh. Menim, da bi bilo tudi za Micka bolje, da ne gradi svoje samozavesti na novinarskih zgodbah, ki se lahko iz pozitivnih kaj hitro spreobrnejo v negativne kritike. Po mojem mnenju rabi čas in koncentracijo na naslednjo dirko, namesto sanjarjenja o bodočnosti v Formuli 1. Še posebej previden bi moral biti pred kakšnimi zvitimi novinarji, ki ga hočejo le izkoristiti, da bo njihov članek najbolj bran.
Prav je, da sinovi ne živijo v senci bolj ali manj slavnih očetov. V zadnjem obdobju je Formula 1 že postala podobna ekskluzivnemu klubu sinov bivših voznikov in tudi mediji so k temu pripomogli (s podobnimi prijemi kot sem jih omenil zgoraj). Bile so zgodbe o uspehu in propadu, v Mickovem primeru pa govorimo o enem največjih priimkov v zgodovini Formule 1, ki ga navijači ne bodo nikoli pozabili. Menim, da bi bilo bolje, če bi si Mick izbral drugačen pristop. Ne glede na vse bo zmeraj sin Michaela, a prav je, da ga ne vidimo zgolj kot sina, temveč kot voznika Micka. Seveda ima slavnega očeta, a njegove zgodbe ne bo ponavljal, pisal bo svojo. Morda bi bilo še najbolje, če bi se zgledoval po drugem velikanu preteklosti, ki je uporabil priimek matere (Senna) namesto očetovega (da Silva). Bil bi Mick, čeprav bi vsi vedeli, da je Michaelov sin, zagotovo bi bili rezultati posledica njegove kvalitete in krojači novic bi svojo pozornost usmerili kam drugam.
Simon Jazbec
